TEK IN HOJA

Je to več treninga v istem kilometru ali samo več prtljage? Če je tek dober, bi moral biti tek z dodatno težo še boljši. Srce dela več, mišice imajo več dela in porabimo več energije. Sliši se logično. Telo ima, kot običajno, nekoliko bolj zapleten odgovor. Rekreativci imamo radi bližnjice. Če je deset kilometrov teka dobrih, bi moralo biti deset kilometrov z utežmi še boljših. Malo težje roke, malo težje noge, malo več dela. In čez nekaj tednov letimo. Lepo se sliši. Zna

Preteči več sto kilometrov na teden je za rekreativnega tekača pogosto nerealno. Želite biti hitrejši na prihajajoči tekmi, vendar vam vsi nasveti govorijo le eno – tecite več? Čeprav številni vrhunski tekači vsak teden pretečejo na stotine kilometrov, je tako velik obseg treninga za rekreativca, ki usklajuje službo, družino in druge obveznosti, pogosto nedosegljiv. Povečanje števila pretečenih kilometrov bo nedvomno pripomoglo k boljši pripravljenosti in prilagoditvi teles

Skrivnost teka se ne skriva v nogah, ampak v komolcih Večina rekreativcev misli, da pri teku delajo samo noge. Noge nas nosijo naprej. Noge se utrudijo. Noge treniramo. Noge opazujemo. Roke? Te naj bi bile zgolj potniki na istem vlaku. Toda biomehaniki in raziskovalci teka že leta ugotavljajo nekaj precej zanimivega. Če bi vam med tekom nekdo zvezal roke ob telo, bi postali počasnejši, manj učinkoviti in precej hitreje utrujeni. Ne zato, ker bi vam zmanjkalo moči v ramenih.

Kaj se poleti dogaja v telesu tekača in zakaj pameten tek v vročini pogosto prinese najboljše jesenske rezultate Vsak tekač pozna ta občutek. Spomladi tečemo lahkotno in skoraj mimogrede. Potem pride julij. Ista pot, isti tempo, isti človek. Pa vendar srce bije hitreje, dihanje postane težje in noge niso več tako lahkotne. Ne zato, ker bi bili slabše pripravljeni. Temveč zato, ker telo poleg teka opravlja še eno zahtevno nalogo: hladi samo sebe. Poletna vročina ni sovražnik

Majhne podrobnosti, velika razlika. Ne bodo vas naredile hitrejših, lahko pa odločijo, ali boste zadnje kilometre teka uživali ali trpeli zaradi vročine, odrgnin in neudobja. Dobre tekaške hlače ne bodo izboljšale vaše kondicije. Lahko pa odločijo, ali bo dolg tek prijeten ali pa ga boste zadnje kilometre preživeli v boju z odrgninami, pregrevanjem in neudobjem. Večina tekačev veliko časa nameni izbiri tekaških copat. To je razumljivo. Copati so najpomembnejši kos tekaške

Zakaj se nekateri tekači poškodujejo, drugi pa tečejo desetletja? Skoraj vsak tekač se prej ali slej sreča z bolečino, ki prekine trening. Včasih gre za nekaj dni nelagodja, drugič za tedne ali celo mesece prisilnega počitka. Kljub temu danes o preprečevanju tekaških poškodb vemo več kot kadarkoli prej. V zadnjih petnajstih letih so športni zdravniki, fizioterapevti, biomehaniki in trenerji zbrali dovolj dokazov, da lahko precej zanesljivo odgovorimo na vprašanje, ki zanima

Ne obstaja popolna tehnika – obstaja tvoja. Pa vendar ... Večina tekačev verjame, da obstaja “pravilna” tehnika teka. Nek idealen korak. Popolna drža. Nekaj, kar lahko kopiraš – in boš tekel bolje. A resnica je precej manj romantična. Popolna tehnika ne obstaja. Obstaja samo bolj učinkovita verzija tvoje. Mit o popolnem koraku Internet je poln nasvetov: - teci po prstih - ne teci po peti - drži trup tako - roki tako Vsak ima svojo verzijo “pravilnega teka”. Problem je,

Zakaj z leti ne tečemo manj, ampak drugače Tek se z vedno več leti ne konča – spremeni se. In prav v tem je njegova posebnost. Raziskave športne medicine in fiziologije kažejo precej enotno sliko: ne gre za to, ali teči, ampak kako teči v različnih življenjskih obdobjih. Osnovno pravilo je preprosto. Ne treniramo po številki na rojstnem listu, ampak po tem, kako se telo odziva. Biološka starost, zgodovina gibanja in sposobnost regeneracije povedo več kot leta. Kljub temu pa

Zakaj mehkejši tekaški copati niso počasnejši – ampak pogosto varnejši Če bi še pred desetletjem rekli, da so najboljši tekaški copati tisti z največ pene, bi vas marsikdo popravil. Tek naj bi bil “naraven”, stik s podlago neposreden, občutek trd. Danes? Slika je drugačna. Ne zato, ker bi tek postal mehkejši. Ampak zato, ker smo ga začeli bolje razumeti. Hitrost pri teku ni le vprašanje moči. Je vprašanje nadzora nad obremenitvijo. In ta nadzor se začne pri vsakem stiku sto

Ko počasnost postane pogoj za napredek Tekač, ki zna teči počasi, ne izgublja časa. Gradi osnovo za hitrost. V rekreativnem teku je počasnost pogosto razumljena kot nekaj nezaželenega – kot znak slabega dne ali izgube forme. Športna znanost pa že dolgo opozarja, da je takšno razmišljanje napačno. Počasnost ni korak nazaj. Je temelj. Brez nje napredka preprosto ni – ne fiziološko, ne biomehansko, ne psihološko. Bistvo se gradi v počasnem tempu Raziskave vzdržljivostnih špo