top of page

PSIHOLOGIJA ŠPORTA
"Možgani v supergah"
O tem, kako misli vodijo gibanje – psihologija športa, motivacija, fokus, premagovanje notranjih ovir


Zakaj gre zaprta ulica nekaterim silovito v nos
O odporu do prireditev, ki se poveže z odporom do gibanja Nekateri pametni ljudje pravijo, da gibanja po športno ne potrebujejo niti malo. Zaprte ulice zaradi prireditev jim gredo silovito v nos. Ko jih zapora ujame, pride v notranjosti do močne aktivacije. Tej aktivaciji da Faradayeva kletka avtomobila ali komentarja na spletu varno okolje izražanja, brez posledic in brez zavrnitve okolja. Potem sledi grupiranje enako mislečih in ustvarjanje nasprotnih taborov. Po mojih iz

Aleš Ernst
4 days ago


Kdaj pri športu zmaga ego?
Modrost rekreativnega športnika je v tem, da ga zna postaviti na pravo mesto. Beseda ego se v športu pojavlja zelo pogosto. Običajno jo uporabimo, ko nekdo trenira preveč, ne zna odnehati ali vztraja kljub bolečini. Slišimo, da je »šel čez rob zaradi ega« ali da »ga je premagal ego«. Takšne razlage so sicer privlačne, vendar niso najbolj natančne. V športni psihologiji je izraz ego precej ohlapen in lahko hitro zveni moralizirajoče. Strokovnjaki zato raje govorijo o identit

Primož Kališnik
Oct 23


Ko nas nekdo prehiti in ko moramo mi čakati
O primerjavi, ki o odnosu do sebe lahko pove več kot rezultat na uri Na skupinski vožnji nekdo lažje od nas vozi v klanec. Mirneje diha. Ima boljši tempo, več moči ali več izkušenj. Malo pozneje je obratno. Nekdo drug zaostane in na vrhu ga čakamo mi. V obeh trenutkih dobimo podatek o sebi. Veliko rekreativcev precej dobro prenaša napor, težje pa dejstvo, da je nekdo boljši. Drugi imajo nasprotno težavo. Dobro se počutijo, dokler so med boljšimi. Ko morajo tempo prilagoditi

Aleš Ernst
Oct 1


In kaj, če je prav to duhovnost? - Serija Duhovna prenova rekreativca, zadnji del
Začeli smo pri vprašanju, zakaj sploh še treniramo. Potem smo vzeli nekaj oblasti rezultatom, odšli sami v naravo in se vprašali, ali nas šport naredi boljše ljudi. Morda smo ves čas hodili okoli istega vprašanja. Kaj nam po vseh teh letih gibanja pravzaprav ostane? Besede duhovnost smo se v tej seriji ves čas nekoliko bali. Z razlogom. Vtipkamo jo v splet in hitro pridemo do energij, vibracij, zdravilnih frekvenc in ljudi, ki nam za primerno ceno razložijo stvari, ki jih m

Primož Kališnik
Sep 28


Ali nas šport naredi boljše ljudi? - Serija Duhovna prenova rekreativca, 4. del
Radi rečemo, da šport gradi značaj. Uči discipline, vztrajnosti, spoštovanja in sprejemanja porazov. Morda. Toda kilometri sami po sebi še nikogar niso naredili boljšega človeka. Pomembnejše je, kaj iz njih odnesemo s seboj, ko pridemo domov. O športu radi govorimo lepo. Nauči nas vztrajnosti. Discipline. Spoštovanja nasprotnika. Sprejemanja poraza. Potrpežljivosti. Vse to je lahko res. Toda če bi šport sam po sebi izdeloval dobre ljudi, bi bil svet profesionalnega in rekre

Primož Kališnik
Sep 19


Samota, narava in tišina - Serija Duhovna prenova rekreativca, 3. del
Včasih gremo teč zaradi treninga in se vrnemo z nečim, česar nismo načrtovali. Kilometri so isti, ura je vse izmerila, toda v glavi je nekoliko več prostora. Morda je eden največjih darov rekreativnega športa prav čas, ko nam nekaj časa ni treba biti nikjer drugje. Na začetku smo tekli zaradi kondicije, pozneje zaradi časa na deset kilometrov. Kolesarili smo zaradi kilometrov, hribov, vatov in prijateljev. Hodili smo v gore, ker je bilo treba priti na vrh. Toda po dovolj le

Primož Kališnik
Sep 12


Popoletna športna utrujenost
Septembra ne začnimo tam, kjer smo maja končali. Poletje nam lahko nekoliko premeša trening. Tri stvari, ki pomagajo, da se v ritem vrnemo brez lovljenja stare forme. Torej, poletje se bliža koncu. Vročina. Dopust. Nekaj več poznih večerov. Nekaj manj spanja. Kakšen trening izpustimo, kakšnega opravimo drugače, kakšnega nadomesti plavanje, hoja ali nič. Potem pride september. Copati so isti. Kolo je isto. Tudi pot poznamo. Samo telo se ne obnaša čisto tako kot maja. Tempo, ki

Primož Kališnik
Sep 10


Poškodba se ne zgodi tisti dan
O verigi prezrtih signalov in o praznini, ki je nobena ura ne izmeri Aleš Ernst, avtor AEQ metode 2.0 Meča popustijo na zadnjem kilometru. Ali pa se koleno zategne na treningu, ki ni bil težji od prejšnjih, in ahilova tetiva zaboli po vzponu, kakršnih ste naredili že sto. Datum poškodbe je jasen in prav zato zavaja, saj se je tistega dne podrl samo zadnji člen. Veriga je tekla že tedne. Kaj je bilo pred tem Prvi člen je bil spanec, ki ni več regeneriral, vi pa ste ga pripisal

Aleš Ernst
Sep 6


Ko rezultat ni več vse - Serija Duhovna prenova rekreativca, 2. del
Šport nas nauči meriti. Kilometre, čas, vate, utrip, višinske metre in nazadnje skoraj še kakovost lastnega dne. Številke so lahko imeniten sopotnik. Težava nastane šele, ko pozabimo, kdo naj bi komu služil. Včasih smo šli teč in približno vedeli, koliko smo pretekli. Pogledali smo na uro, ko smo odšli od doma, in še enkrat, ko smo se vrnili. Če smo bili zelo resni, smo imeli štoparico. Danes se s treninga vrnemo z bistveno bogatejšo dokumentacijo. Vemo, koliko kilometrov s

Primož Kališnik
Sep 5


Zakaj sploh še treniramo? Serija Duhovna prenova rekreativca, 1.del
Najprej smo hoteli boljše telo. Potem smo dobili kondicijo, izgubili nekaj kilogramov, pretekli prve tekme in kupili boljše kolo. Nekje na poti pa se lahko pojavi precej zanimivo vprašanje: zakaj pravzaprav vse to še počnemo? Na začetku je običajno precej preprosto. Nekdo želi shujšati, drugi pri zdravniku izve, da bi se moral več gibati, tretji bi rad pretekel deset kilometrov, četrti kupi kolo, ker ga ima prijatelj. In potem se zgodi življenje. Tečemo, kolesarimo, hodimo

Primož Kališnik
Aug 29
bottom of page
.png)