top of page

PSIHOLOGIJA ŠPORTA
"Možgani v supergah"
O tem, kako misli vodijo gibanje – psihologija športa, motivacija, fokus, premagovanje notranjih ovir


Kdaj vemo, da nam rekreacija zares koristi?
Ko nas življenje manj premetava in ne potrebujemo zunanjih potrditev Večina ljudi začne z rekreacijo iz zelo preprostih razlogov. Malo manj trebuha, malo več kondicije, več energije čez dan, manj stresa zvečer. Mnogi se vključijo v športne aktivnosti, ker želijo narediti nekaj dobrega za zdravje, ker jih skrbi krvni tlak ali ker so dobili jasen namig zdravnika. Drugi zato, ker bi radi izboljšali zunanjo podobo in se bolje počutili v svoji koži. Tak začetek je logičen in razum

Aleš Ernst
Dec 16


Moč in vsebina diha
Dihanje skozi nos je edini naravni in optimalni način dihanja za odraslega človeka Rekreativni šport ima med sodobnimi odraslimi posebno mesto. V njem pogosto poiščemo izhod iz vsakdanje napetosti, pobeg iz misli, čutenje telesa in potrditev, da smo še živi. Vendar je čedalje bolj jasno, da sam gib ni nujno stik s telesom, in da je lahko napačna uporaba športa tudi eden od mehanizmov, s katerimi kronično izčrpavamo živčni sistem in telo, namesto da bi ju obnavljali. Pri t

Aleš Ernst
Dec 14


Lakota, ki ni lakota: čustveno prehranjevanje
Kako čustva odtehtajo logiko – in kako se vrniti k sebi Ko govorimo o izgubi telesne mase, pogosto omenjamo kalorije, gibanje, disciplino. Redkeje pa tisto, kar v resnici največkrat odloča: čustva. Čustveno prehranjevanje je kot neviden tok pod površjem. Ne pokaže se na začetku, a prej ali slej potegne s seboj. Čustveno pa prehranjevanje ni isto kot čustveno prenajedanje. Pri čustvenem prehranjevanju posežemo po hrani zaradi občutkov – stresa, žalosti, dolgčasa – a količina

Primož Kališnik
Dec 6


Od trme in siljenja k zreli vztrajnosti
Zakaj vztrajamo v športnih skrajnostih, ki nam v resnici ne koristijo? Pravzaprav bi bil najboljši naslov tak, a je predolg: Zakaj nenehno silimo v neko športno skrajnost, pa čeprav nam ne gre in ne napredujemo, in čeprav čutimo, da nam v resnici ne sede ne za glavo ne za telo. Skoraj vsak športnik pozna obdobje ali celo leta, ko trmasto vztraja v določeni disciplini ali načinu treninga, čeprav v sebi čuti, da nekaj ni prav. Telo se oglaša z bolečinami, motivacija pada, rezul

Aleš Ernst
Nov 24


Zrel pogum ni glasen. Nor pogum pač.
Pogum ni odsotnost strahu, temveč sposobnost biti z njim. Pogum je pogosto slavljeno čustvo, sinonim za moč, drznost, neustrašnost. A resnični pogum, gledano skozi AEQ 2.0 metodo, ne temelji na odsotnosti strahu, temveč na urejenem odnosu med zavestjo in telesom ter zreli uporabi čustev. Pogum, ki temelji na pretrganosti teh povezav in preveliki dominantnosti enega dela sistema, največkrat leve možganske polovice, postane nevaren, saj zunanji in notranji sistem nista v ravnov

Aleš Ernst
Nov 15


Izgorelost
Ko nas prehiti lastna moč Izgorelost ni šibkost – je opozorilo. Telo kriči. Duša šepeta. Mi pa tečemo dalje. Dokler ne obstanemo. Zgodi...

Primož Kališnik
Sep 20


Kaj pravi psihologija o rekreativnem športu
Celostno zdravje se začne tam, kjer se srečata telo in um Mayo klinika, ki jo večina pozna kot trdnjavo medicinske znanosti, že dolgo...

Primož Kališnik
Sep 12


Kako glava nagaja telesu in telo nagaja glavi
AEQ pogled na notranjo razklanost sodobnega športnika in rekreativca V modernem športu smo priča paradoksu: več kot telo zmore, bolj glava sili naprej. Pogosto se poveličuje disciplina, nepopustljivost in premikanje meja, pri tem pa spregledamo osnovno vprašanje – kako usklajena sta naša zavest in telo? Odgovor na to vprašanje ponuja AEQ metoda 2.0, ki razkriva bistveno napako sodobnega pristopa k športni pripravi – ločenost med gibanjem in občutenjem, med zavestjo in mišično

Aleš Ernst
Sep 10


Pomen duševnega zdravja v rekreativnem športu
Ko se telo premika, se um umiri. Ko dihaš globlje, misliš jasneje. Rekreativni šport ni samo gibanje. Ni samo potenje, razdalje, kilometri in številke na uri. Je veliko več. Je prostor, kjer se srečata telo in um. Kjer se napor spremeni v tišino. In kjer spoznamo, da zdravje ni le odsotnost bolezni – ampak občutek, da smo povezani sami s sabo. Psihologi pravijo, da redna telesna dejavnost zmanjšuje stres, umirja tesnobo, izboljšuje spanje in celo samopodobo. To niso le lepe b

Primož Kališnik
Sep 3
bottom of page

.png)



