PREHRANA

Kaj pa, če bi vse ogljikove hidrate dobili iz bidona? Ideja je privlačna. Fiziologija pa nekoliko bolj zapletena. Na začetku gre običajno dobro. Gel pojemo brez težav. Ploščica še tekne. Pijemo po načrtu in prepričani smo, da smo prehransko strategijo rešili. Potem minejo tri ure. Želodec začne razmišljati drugače kot noge. To dobro poznajo maratonci, kolesarji, triatlonci in drugi vzdržljivostni športniki. Prebavne težave med dolgimi napori so pogoste in lahko segajo od obču

Ašvaganda, šilajit, čudežne gobe, ketoni in drugi dodatki, ki obljubljajo več – kaj morda deluje in kaj pravi znanost Rekreativci smo zanimivi ljudje. Včasih nimamo časa, da bi dovolj spali. Nimamo časa za vadbo moči. Po treningu pojemo tisto, kar je pač v hladilniku. Imamo pa čas, da dve uri po spletu iščemo nekaj naravnega, zaradi česar naj bi bili močnejši, hitrejši, manj utrujeni in po možnosti še nekoliko mlajši. Ponudba je imenitna. Ašvaganda. Šilajit. Cordyceps. Keto

Kaj med vzdržljivostno vadbo priporoča športna znanost Vsak, ki se ukvarja z vzdržljivostnimi športi – kolesarjenjem, tekom, trail tekom, pohodništvom, gorskim tekom, triatlonom, veslanjem ali tekom na smučeh – se prej ali slej vpraša, ali res potrebuje športne gele in energijske ploščice. Police športnih trgovin so polne izdelkov, ki obljubljajo več energije, boljšo zmogljivost in hitrejše okrevanje. Toda sodobna športna prehrana na to vprašanje odgovarja precej bolj prepr

Kako pravilna prehrana pomaga telesu do boljše zmogljivosti in hitrejšega okrevanja Vsak vzdržljivostni športnik – tekač, kolesar, pohodnik ali ljubitelj dolgih tur v naravi – pozna občutek, ko je trening uspel, telo pa je naslednji dan pripravljeno na nove izzive. Prav tako pozna dneve, ko noge kljub dobri pripravljenosti postanejo težke, zmanjka moči ali okrevanje traja predolgo. Razlika pogosto ni le v treningu, temveč tudi v prehrani. Sodobna športna znanost poudarja, d

Kaj se med vzdržljivostno vadbo dogaja v našem organizmu? Vsak tekač, kolesar, pohodnik ali drug ljubitelj vzdržljivostnih športov je že doživel trenutek, ko so noge nenadoma postale težke, tempo je upadel, zbranost je popustila, vsak kilometer pa se je zdel daljši od prejšnjega. Pogosto temu rečemo preprosto »zmanjkalo mi je energije«, v resnici pa gre za zelo natančno usklajen fiziološki proces. Način, kako se telo odziva na dolgotrajno telesno obremenitev, je namreč v veli

Kaj o prehranskih dopolnilih za rekreativce v resnici pravi znanost Za večino rekreativcev zdravje in boljša telesna pripravljenost ne prideta iz kapsule. Katera prehranska dopolnila imajo trdne znanstvene dokaze, katera pomagajo le v določenih okoliščinah in katera ostajajo predvsem obljuba? Stopite v športno trgovino ali pobrskajte po spletu in hitro dobite občutek, da brez prehranskih dopolnil skoraj ne morete biti zdravi, polni energije ali uspešni pri vadbi. Police so po

Športni geli niso čarovnija. So gorivo. In kot pri vsakem gorivu je pomembno predvsem, kdaj, koliko in zakaj ga uporabimo. Nekoč davno, na Triatlonu Jeklenih v Bohinju, smo prvič dobili nekaj, čemur se danes reče gel. V resnici je bil to predhodnik gela, skoncentriran tekoči sladkor v posebni steklenički. Videti je bil kot odmerek cepiva. Hudo nevarno ... Triatlonci so ga že poznali, mi bolj preprosti rekreativci ne ... A ko smo ga prvič dobili, smo ga pazili kot bi bil zlat.

Rehidracijski prašek: ga rekreativec sploh potrebuje? Po dolgi kolesarski turi ali po vročem teku marsikdo naredi isto. Odpre hladilnik. Spije liter ali dva vode. In misli, da je zgodba končana. Pa je res? Ne vedno. Po eni strani velja, da večina rekreativcev za običajen trening ne potrebuje ničesar drugega kot vodo. Po drugi strani pa športna medicina že dolgo opozarja, da po zelo dolgem ali zelo vročem naporu voda včasih ni dovolj. Takrat telo namreč ne izgubi le tekočine,

Trening na tešče ni ne čudež ne napaka. Dolga leta je veljalo, da je trening na tešče skoraj čudežna metoda za izgubo maščobe. Nato je prišel drugi val strokovnjakov, ki so trdili ravno nasprotno – da trening brez hrane škoduje mišicam, zmanjšuje zmogljivost in upočasnjuje napredek. Sodobna športna znanost ponuja bolj uravnotežen pogled. Trening na tešče ni ne čudež ne napaka. Je le eno od orodij, ki ga lahko uporabimo premišljeno in ob pravem času. Ko zjutraj vstanemo in s

Enegijski zlom na kolesu Skoraj vsak kolesar je že doživel trenutek, ko med vožnjo nenadoma zmanjka moči. Noge postanejo težke, tempo močno pade, pojavi se vrtoglavica ali občutek praznine. Temu pojavu kolesarji pravijo energijski zlom. Do tega pride, ko telo porabi večino zalog glikogena — glavnega vira energije za mišice med intenzivnejšo telesno aktivnostjo. Ker možgani za normalno delovanje potrebujejo glukozo, telo ob padcu krvnega sladkorja zmanjša mišično moč in povzr