Več pene pod nogami – kaj tekač v resnici pridobi?

Kaj pravi znanost o prehodu s klasičnih tekaških copat na modele z zelo debelim podplatom

Še pred dobrim desetletjem bi tekaški copat s štirimi centimetri pene pod stopalom deloval skoraj nenavadno. Danes je slika obrnjena. Debeli podplati so postali običajen prizor ne samo na maratonih, ampak tudi pri vsakodnevnih počasnih tekih.

HOKA Bondi, Brooks Glycerin Max, New Balance Fresh Foam X More in podobni copati obljubljajo predvsem udobje in blaženje.

Toda kaj tekač dejansko pridobi, če svoje običajne tekaške copate zamenja za takšne z zelo debelim podplatom?

Odgovor znanosti je zanimiv predvsem zato, ker ni tako preprost kot: več pene pomeni manj udarcev in zato manj poškodb.

 

Debelejši podplat res spremeni tek

Torej  vpliv debeline podplata, povzetek študij.

Rezultati kažejo, da debelejši podplat nekoliko podaljša čas stika stopala s tlemi in spreminja predvsem biomehaniko gležnja. Debelejši podplat spremeni tudi gibanje stopala in gležnja. Ob pristanku je stopalo nekoliko bolj privzdignjeno proti goleni, nato pa se med obremenitvijo nekoliko bolj nagne navznoter.

Zanimivejši je podatek o obremenitvah.

Debelejši podplat praviloma ni bistveno zmanjšal največje vertikalne sile reakcije podlage. Pogosteje pa se je zmanjšala hitrost, s katero sila naraste.

To je pomembna razlika.

Mehkejši in debelejši copat torej ne pomeni nujno, da telo pri vsakem koraku sprejme bistveno manjšo največjo silo. Lahko pa spremeni način in hitrost, s katero se ta sila prenese na telo.

 

Ali več blaženja pomeni manj poškodb?

Tu postane zgodba še zanimivejša.

Raziskovalci Luxembourg Institute of Health in Sports Clinic pri Centre Hospitalier de Luxembourg so izvedli veliko randomizirano raziskavo z 848 rekreativnimi tekači. Udeleženci so dobili dve različici sicer primerljivega copata: mehkejšo in tršo.

Tekači v trši različici so imeli približno 52 odstotkov večje relativno tveganje za poškodbo. Toda zaščitni učinek mehkejšega blaženja se je pokazal predvsem pri lažjih tekačih, ne pa jasno tudi pri težjih.

To je precej dober argument v korist blaženja.

Ni pa dokaz, da je najdebelejši možni podplat tudi najbolj varen.

Mehkejši občutek ne pomeni nujno manjše sile

Človeško telo se na copat prilagaja.

To je eden najzanimivejših delov raziskav.

V luksemburškem eksperimentu je imel mehkejši copat kljub manjšemu tveganju za poškodbe celo večjo maksimalno vertikalno silo kot trši. To lepo pokaže, zakaj samo merjenje sile ob pristanku ne pove celotne zgodbe.

Tekač spremeni togost noge, položaj sklepov, način pristanka in druge elemente gibanja.

Copat zato ni samo blazina med človekom in asfaltom.

Je del biomehanskega sistema copat–stopalo–noga–telo.

 

Ali bomo z debelim podplatom tudi hitrejši?

Ne nujno.

Tu moramo ločiti maksimalistično blažen copat od sodobnega tekmovalnega »super copata«.

Novejši sistematični pregledi kažejo, da lahko napredni tekmovalni copati, pri katerih sodelujejo zelo odzivna pena, geometrija podplata in velika vzdolžna togost oziroma plošča, izboljšajo ekonomičnost teka. Toda raziskave kažejo tudi, da posamezna lastnost sama zase ne pojasni celotnega učinka. Korist nastane zaradi kombinacije konstrukcijskih elementov.

Samo veliko pene pod nogami zato še ni bližnjica do osebnega rekorda.

Sistematični pregled, osredotočen posebej na debelino podplata, je našel samo eno raziskavo tekaške ekonomičnosti in ta ni pokazala pomembne izboljšave.

 

Kaj torej tekač v resnici pridobi?

Najbolj pošten odgovor je: predvsem drugačen način blaženja in občutek teka, ne pa zagotovila, da bo hitrejši ali da se ne bo poškodoval.

Debelejši in mehkejši podplat lahko zmanjša hitrost naraščanja nekaterih obremenitev, poveča občutek udobja in spremeni biomehaniko gležnja ter stopala. Velika randomizirana raziskava daje tudi precej dober razlog za domnevo, da lahko ustrezno mehkejše blaženje pri nekaterih tekačih zmanjša tveganje za poškodbe.

Zanimiva je tudi novejša analiza iste raziskovalne skupine: tekači, ki so blaženje copata zaznavali kot večje in so copat na splošno bolje ocenili, so imeli manj poškodb. To podpira idejo, da udobje pri izbiri copata ni nujno nepomemben subjektivni občutek.

Toda več ni avtomatično bolje.

Zelo visok podplat spremeni mehaniko stopala in gležnja, zmanjša neposreden občutek podlage in lahko vpliva na stabilnost. Sistematični pregledi zato ne dajejo podlage za trditev, da bi moral vsak rekreativni tekač preiti na najdebelejši copat, ki ga lahko kupi.

Najbolj smiselno je zato na maksimalistično obutev gledati kot na orodje, ne kot na zdravilo.

Za dolge in lahkotne teke lahko veliko blaženja pomeni prijetnejši občutek in manj agresiven prenos obremenitev. Drugemu tekaču bo bolj ustrezal nekoliko nižji in čvrstejši copat.

Znanost nas tako pripelje do manj spektakularnega, a uporabnejšega zaključka:

najdebelejši podplat ni nujno najboljši.

Najboljši je tisti, v katerem lahko posamezni tekač udobno, stabilno in brez težav ponavlja tisoče korakov.