ŠPORTNO ZDRAVJE

Resnica, ki jo mora poznati vsak rekreativec Si po teku čutil nekakšno “potegnjeno” bolečino v križu? Po fitnesu te hrbet zvečer kar tišči? Po tenisu te občasno zabada pod rebri? To ni čudno. Hrbet je postal šibek člen naše športne rutine – in to kljub temu, da gibanje velja za zdravilo. Dobra novica? Večina bolečin v hrbtu pri športu ni znak velike poškodbe. Slaba novica? Je signal, da nekaj v tvojem treningu ali telesni mehaniki ne deluje.   Koliko ljudi ima težave s križem

Tihi pogoj, brez katerega telo ne more delovati. V prehrani in športu vodo pogosto jemljemo kot samoumevno. O njej govorimo manj kot o hrani, dodatkih ali strategijah treninga, čeprav predstavlja osnovni pogoj za vsako obliko gibanja. Voda ni ergogeni dodatek, ni energijski vir in ne obljublja izboljšanja zmogljivosti. Prav zato jo pogosto spregledamo. A brez nje se ne zgodi nič: ne kontrakcija mišice, ne prenos signala, ne hlajenje telesa in ne okrevanje. Za rekreativnega šp

Uporabno orodje: dober pomočnik, ne pa glavni igralec. Masažne pištole so v nekaj letih iz fizioterapevtskih ordinacij prišle v športne torbe, domače dnevne sobe in celo pisarne. Vidimo jih pri vrhunskih športnikih, rekreativcih in ljudeh, ki po osem ur sedijo za računalnikom.   Vprašanje je preprosto: gre za resno orodje ali za tehnološko različico stare masaže z nekoliko bolj agresivnim zvokom? Odgovor ni črno-bel. Masažna pištola ni čudež. Ni pa tudi prazna modna muha.   K

Zakaj telo v različnih letih ne govori več istega jezika . Rekreativec ima poseben odnos do svojega telesa. Vanj verjame. Dokler gre. Ko pa ne gre več tako, kot je šlo, se začne pogajanje. Najprej s sabo, potem s koledarjem, nazadnje pa s hormoni, čeprav tega dolgo ne prizna.   Hormoni so namreč priročen krivec – a v resnici so le glasniki. Sporočajo, da se telo s starostjo ne kvari, ampak spreminja.   Medicina in znanost sta si tu presenetljivo enotni: hormoni niso sovražnik

Kaj sploh je cona 2 in zakaj jo rekreativci tako pogosto ne razumemo V zadnjih letih se je izraz cona 2 preselil iz znanstvenih člankov v vsakdan rekreativcev. Pojavlja se kot mantra v pogovorih, aplikacijah, urah na pametnih urah in v nasvetih, ki obljubljajo boljše zdravje z manj napora. A kljub temu ostaja precej nejasna. Nekateri jo razumejo kot »počasen trening«, drugi kot izgubo časa, tretji kot nekaj, kar je primerno le za vzdržljivostne športnike. V resnici gre za nek

Pojav relativnega energijskega pomanjkanja – ko telo prižge rdečo luč Sindrom RED:  Sindrom relativnega energijskega pomanjkanja v športu pomeni, da telo dalj časa ne dobi dovolj energije za vse, kar od njega zahtevamo. Ne gre le za tekmovalce: dogaja se tudi rekreativcem, ki združujemo delo, družino in treninge, pogosto z ambicijami, ki prehitevajo počitek in krožnik. Ko je “dovod” hrane in počitka premajhen glede na “odvod” s treningi in stresom, telo začne varčevati. To va

Kako naša telesna zgradba oblikuje našo rekreacijo. Rekreacija ni tekmovanje s telesom, temveč iskanje takšne oblike gibanja, v kateri se telo počuti doma. Ko govorimo o vplivu oblike telesa na rekreacijo, se pogosto pojavi predstava, da nam že sam videz mišic pove, kateri šport je »pravi« za nas. A to je le najbolj vidna plast. Telo ni zgolj obris v ogledalu. V sebi nosi zgodovino gibanja, genetske danosti, navade, miselne vzorce in celo način, kako stojimo v prostoru. Šport

Mrzla voda za svežino, topla za proces – in kako je to po športih Vprašanje, ali se je po vadbi bolje tuširati s toplo ali mrzlo vodo, je ena tistih večnih športnih dilem, ki se pojavljajo povsod: v fitnesih, slačilnicah, na stadionih in v glavah rekreativcev, ki so pravkar oddelali svojo uro resnice. Kot pri večini takih vprašanj tudi tukaj ni enega samega pravilnega odgovora. Je pa velika razlika med odgovorom, ki temelji zgolj na občutku, in tistim, ki ima za sabo nekaj fi

Zakaj mišice ne rastejo zato, da bi bile velike, temveč zato, da bi zmogle več. Mišična hipertrofija je eden tistih pojmov, ki jih v športu pogosto uporabljamo, redkeje pa si vzamemo čas, da bi jih res razumeli. V osnovi pomeni povečanje velikosti mišičnih vlaken. Ne gre za nastanek novih mišic, temveč za to, da obstoječa vlakna postanejo večja, gostejša in zmogljivejša. Telo se prilagodi zahtevam, ki jih pred njega postavljamo. Ta prilagoditev ni naključna. Kot kažejo razisk

Osnovna načela, ki jih prepogosto preslišimo. Kako trenirati manj – in doseči več Vzdržljivostni trening je ena najbolj preprostih reči v športu. Vsaj na papirju. A prav tu se pogosto zalomi – ker je to, kar je preprosto, redko tudi lahko. Goethe je nekoč dejal: »Uživajte, ko lahko, in vztrajajte, ko morate.« Ni bil tekač. A je razumel, kaj pomeni dolga pot. Če pogledamo načela vzdržljivostnega treninga, je slika jasna: večino časa – okoli 75 do 80 % – bi morali trenirati pri