KOLESARSTVO

Kaj se zgodi, ko 172,5 mm zamenjamo za 165 mm Manjši krog, bolj odprti kolki – in precej več sprememb, kot kaže tistih 7,5 milimetra. Dolga leta je bilo pri cestnih kolesih skoraj samoumevno: večje kolo, daljše noge, daljše gonilke. Tako smo dobili 170, 172,5 in 175 milimetrov, ne da bi se večina kolesarjev sploh vprašala, zakaj. Danes se stvari spreminjajo. V vrhunskem kolesarstvu so krajše gonilke postale precej pogostejše, znanost pa kaže nekaj zanimivega: znotraj obič

Kaj storiti ob piku ose ali čebele med kolesarjenjem, kako prepoznati nevarne znake in zakaj je zaščitna mrežica na čeladi lahko pametna naložba Poletni kilometri prinašajo številne užitke, a tudi srečanja z osami, čebelami in sršeni. Med vožnjo lahko žuželka zaradi hitrosti zleti pod čelado ali zadene izpostavljeni del telesa. Večina pikov povzroči le kratkotrajno bolečino in oteklino, včasih pa lahko sproži tudi hudo alergijsko reakcijo, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Pozn

Zakaj ima Tadej Pogačar (morda) sedež nagnjen navzdol? Če imaš srečo, da si lahko od blizu ogledaš Pogačarjeva tekmovalna kolesa, ti pogled skoraj nehote obstane na sedežu. Na vseh je konica opazno obrnjena navzdol. Ups. Kaj pa je to? Napaka? Modna muha? Ali pa nekaj, česar večina rekreativnih kolesarjev še ni opazila? Pred nekaj leti bi marsikateri serviser ob pogledu na takšno nastavitev sedeža najprej segel po imbus ključu in vodni tehtnici. Konico bi poravnal, sedež pom

Kako se spraviti k sebi po res dolgi kolesarski turi Ko po 150 ali 180 kilometrih sestopimo s kolesa, imamo občutek, da je trening končan. V resnici se je pravkar začel njegov najpomembnejši del. Spomnim se svojih prvih prepeljanih 200 kilometrov. Bil sem utrujen, vsega sem imel dovolj, čutil sem, da moram storiti več kot le spiti pivo ali dve in nakladati o prepeljanem. Takrat sem prvič zares razumel, da se 200-kilometrska tura ne konča v cilju. Konča se šele naslednje jutro

Najpomembnejši kos opreme, o katerem začetniki najmanj razmišljajo. Marsikdo je pripravljen odšteti več tisoč evrov za novo kolo, nato pa skuša prihraniti pri enem kosu opreme, ki je med vožnjo v neposrednem stiku s telesom. Dobre kolesarske hlače lahko vožnjo spremenijo v užitek, slabe pa v dolgotrajno preizkušnjo potrpežljivosti. Skoraj vsak kolesar se spomni svoje prve daljše vožnje. Noge so bile še razmeroma sveže, srce in pljuča so dobro sodelovali, težava pa se je poj

Nekaj izkušenj, nekaj znanosti in nekaj poletne modrosti za varne, prijetne in učinkovite kilometre Če si boste zapomnili samo štiri stvari, preberite tale rafal nasvetov: prvih 10 do 15 minut poleti vedno namenite ogrevanju, pri temperaturah nad 30 °C pijte še preden postanete žejni, pri daljših vožnjah dodajajte elektrolite, najhitrejše poletne vožnje pogosto pridejo šele septembra. Počasi na začetku, hitreje na koncu »Saj je samo nekaj stopinj razlike,« si rečemo poleti.

Najbolj uporabno območje je med približno 5- in 8- odstotki naklona Športna znanost in izkušnje najboljših trenerjev kažejo, da največ koristi pogosto prinesejo zmerni vzponi, na katerih lahko ohranimo dobro tehniko, primeren napor in dovolj energije za kakovosten trening. Klanec ima med kolesarji skoraj poseben status. Nekateri ga obožujejo. Drugi ga preklinjajo. Večina pa verjame, da velja preprosto pravilo: bolj strmo je, boljši je trening. Toda športna znanost in praksa

Enegijski zlom na kolesu Skoraj vsak kolesar je že doživel trenutek, ko med vožnjo nenadoma zmanjka moči. Noge postanejo težke, tempo močno pade, pojavi se vrtoglavica ali občutek praznine. Temu pojavu kolesarji pravijo energijski zlom. Do tega pride, ko telo porabi večino zalog glikogena — glavnega vira energije za mišice med intenzivnejšo telesno aktivnostjo. Ker možgani za normalno delovanje potrebujejo glukozo, telo ob padcu krvnega sladkorja zmanjša mišično moč in povzr

Zakaj najboljši kolesarji pred pomembnim nastopom trenirajo manj Vsak rekreativni kolesar pozna ta občutek. Maraton se približuje. Tedni treninga so za vami. Noge so dobre, motivacija visoka, v glavi pa se pojavi vprašanje: ali sem naredil dovolj? Zadnjo dolgo vožnjo ste odpeljali prejšnji konec tedna. Morda ste se povzpeli na Kladje, Črni Vrh ali kakšen domači klanec, ki ga poznate do zadnjega ovinka. Noge so bile dobre, kilometri so minevali hitreje kot pred mesecem dni in

Kolo najprej udari tam, kjer najmanj pričakuješ – v vrat Če bi človek sodil po kolesarskih katalogih, bi pomislil, da je cestno kolo poosebljeno zdravje. Vitke silhuete, nasmeh do ušes, sonce v pozdrav in cesta, ki se razteza v neskončnost. Potem pa pride resnični svet. Tisti, v katerem hrbtenica pove nekaj precej bolj iskrenega kot oglasi. Najglasnejši med vsemi je pogosto prav vrat – ta skoraj neopazna konstrukcija med glavo in telesom, ki jo začneš ceniti šele takrat, ko