ŠPORTNO ZDRAVJE

Kaj pravi sodobna znanost o zdravju, telesni pripravljenosti in dolgoživosti Vprašanje, ali je za zdravje boljše kolesarjenje ali tek, spremlja športnike, rekreativce in zdravstvene strokovnjake že desetletja. Skoraj vsak, ki se odloči za bolj aktiven življenjski slog, se prej ali slej znajde pred isto dilemo: obuti tekaške copate ali sesti na kolo? Obe aktivnosti sodita med najbolj raziskane oblike telesne vadbe in obe dokazano izboljšujeta zdravje srca in ožilja, telesno pr

Kaj se v vročini dogaja v telesu in zakaj dihamo drugače Vsak rekreativec pozna ta občutek. Spomladi tečemo po isti poti, pri istem tempu in z enakim občutkom. Potem pride julij. Sonce je visoko, asfalt seva toploto, tempo na športni uri je skoraj enak, pa vendar se zdi, kot da je nekdo nekoliko zmanjšal količino zraka okoli nas. Dihanje postane hitrejše. Korak težji. Srce utripa hitreje. Čeprav noge niso nič slabše pripravljene kot pred mesecem dni. Marsikdo pomisli, da je

Zakaj dobra krema za sončenje spada med športno opremo Poleti je vse videti preprosto. Napolnimo bidon. Nataknemo čelado. Obujemo tekaške copate. Preverimo tlak v pnevmatikah ali zategnemo vezalke. Potem pa še hitro pogledamo proti nebu. »Lepo bo.« In gremo. Štiri ure pozneje se vrnemo domov. Noge so prijetno utrujene. Srce je naredilo svoje. Na športni uri je lep trening. Potem stopimo pod prho in nas zapeče. Obraz. Vrat. Podlahti. Ali pleša. »Saj ni nič,« si rečemo. Pa je.

Rehidracijski prašek: ga rekreativec sploh potrebuje? Po dolgi kolesarski turi ali po vročem teku marsikdo naredi isto. Odpre hladilnik. Spije liter ali dva vode. In misli, da je zgodba končana. Pa je res? Ne vedno. Po eni strani velja, da večina rekreativcev za običajen trening ne potrebuje ničesar drugega kot vodo. Po drugi strani pa športna medicina že dolgo opozarja, da po zelo dolgem ali zelo vročem naporu voda včasih ni dovolj. Takrat telo namreč ne izgubi le tekočine,

Naložba, katere vrednost razumemo šele, ko jo začnemo izgubljati. Večina ljudi mišice povezuje z videzom. Znanost pa jih vse bolj povezuje z zdravjem, dolgoživostjo in sposobnostjo, da tudi pri sedemdesetih ali osemdesetih letih živimo aktivno, samostojno in brez pomoči drugih. Ko nekdo omeni mišice, marsikdo najprej pomisli na fitnes, uteži in izklesana telesa na družbenih omrežjih. To je razumljivo. Toda sodobna znanost na mišice gleda precej drugače. Danes vse več razisk

Trening na tešče ni ne čudež ne napaka. Dolga leta je veljalo, da je trening na tešče skoraj čudežna metoda za izgubo maščobe. Nato je prišel drugi val strokovnjakov, ki so trdili ravno nasprotno – da trening brez hrane škoduje mišicam, zmanjšuje zmogljivost in upočasnjuje napredek. Sodobna športna znanost ponuja bolj uravnotežen pogled. Trening na tešče ni ne čudež ne napaka. Je le eno od orodij, ki ga lahko uporabimo premišljeno in ob pravem času. Ko zjutraj vstanemo in s

Usta so ogledalo zdravja celotnega telesa. Večina rekreativcev razmišlja o treningu, prehrani in spanju. Precej redkeje pa o zobeh. Toda stanje zob in dlesni lahko vpliva na zmogljivost, regeneracijo, prehranjevanje in celo dolgoročno zdravje. Ko se težave začnejo v ustih, jih pogosto občuti celotno telo. Ko govorimo o športni pripravljenosti, običajno pomislimo na mišice, srce, pljuča in prehrano. Redko pa kdo pomisli na zobe. To je nekoliko presenetljivo. Usta so namreč

Poletje nas vsako leto nauči isto lekcijo: narave ne moremo premagati. Vsako poletje pride nekaj dni, ko športnik ugotovi, da njegov največji tekmec ni klanec, veter ali štoparica, ampak termometer. Takrat postane jasno, da bo treba trening prilagoditi razmeram in ne razmer treningu. Poletje nas vsako leto nauči isto lekcijo: narave ne moremo premagati. Lahko pa jo razumemo. In ko jo razumemo, postane gibanje tudi v vročih dneh precej bolj prijetno. Ob šestih zjutraj je še

Ko številke prehitijo občutek: zakaj srce včasih ‘prehiteva’ telo Visok srčni utrip med vadbo ni nujno težava. Pogosto je le signal, da telo dela – ali pa da potrebuje nekoliko drugačen pristop. Namesto da številko poskušamo “premagati”, jo je smiselno razumeti. Kdor trenira z merilnikom srčnega utripa, pozna občutek: številke so visoke, občutek pa pravi, da napor ni pretiran. Pogosto ne gre za napako – temveč za fiziologijo. Ko začnemo teči ali kolesariti, srčni utrip ne s

Nevrocentrični trening: od “več sile” k “boljšemu nadzoru” Telo ne sodeluje? Se zgodi. Večina ljudi trenira mišice. Problem je, da gibanja ne vodijo mišice. Poenostavljeno: nevrocentrični trening pomeni, da se gibanje ne začne v mišicah, ampak nadstropje višje. Kot pravijo – vse je v glavi. Nevrocentrični trening je pristop k vadbi, ki v ospredje postavlja živčni sistem – ne le mišic, sklepov in srčno-žilnega sistema. Če klasični trening pogosto sprašuje »kako okrepiti mišico