Kaj so mišice

Naložba, katere vrednost razumemo šele, ko jo začnemo izgubljati.

Večina ljudi mišice povezuje z videzom. Znanost pa jih vse bolj povezuje z zdravjem, dolgoživostjo in sposobnostjo, da tudi pri sedemdesetih ali osemdesetih letih živimo aktivno, samostojno in brez pomoči drugih.

Ko nekdo omeni mišice, marsikdo najprej pomisli na fitnes, uteži in izklesana telesa na družbenih omrežjih.

To je razumljivo.

Toda sodobna znanost na mišice gleda precej drugače.

Danes vse več raziskovalcev meni, da so mišice eden najpomembnejših organov za dolgoročno zdravje. Ne zato, ker bi nam pomagale bolje izgledati na plaži, ampak zato, ker vplivajo na skoraj vse ključne procese v telesu.

Omogočajo gibanje. Sodelujejo pri uravnavanju krvnega sladkorja. Vplivajo na presnovo. Pomagajo ohranjati ravnotežje. Ščitijo sklepe. In morda najpomembneje – pomagajo nam ohranjati samostojnost skozi življenje.

Ko pri osemdesetih letih nekdo brez težav vstane s stola, gre po stopnicah ali nese nakupovalno vrečko, običajno ne gledamo sreče.

Gledamo mišice.

Prav zato številni strokovnjaki danes opozarjajo, da bi morali o mišicah razmišljati precej prej, preden jih začnemo izgubljati.

 

Mišice so veliko več kot motor gibanja

Dolga desetletja so mišice veljale predvsem za motor gibanja.

Danes vemo, da so veliko več kot to.

Mišično tkivo predstavlja približno 40 odstotkov telesne mase odraslega človeka in je eden največjih organskih sistemov v telesu. Hkrati deluje kot nekakšna biološka tovarna, ki neprestano komunicira z drugimi organi.

Ko se gibamo, mišice sproščajo posebne signalne molekule, ki jih znanstveniki imenujejo miokini. Te vplivajo na možgane, srce, jetra, maščobno tkivo in imunski sistem.

Zato telesna dejavnost ni pomembna le za mišice same.

Vsakič ko se gibamo, pravzaprav pošiljamo koristne signale celotnemu telesu.

Ni naključje, da imajo ljudje z več ohranjene mišične mase pogosto boljšo presnovo, manjše tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in več možnosti za aktivno staranje.

Mišice lahko razumemo kot nekakšen varčevalni račun zdravja.

Bolj kot vanje vlagamo skozi življenje, več koristi lahko črpamo pozneje.

 

Zakaj mišice rastejo in zakaj jih telo sploh gradi

Na prvi pogled se zdi nenavadno, da bi telo želelo graditi dodatno mišično maso.

Mišice namreč porabljajo energijo. Za telo predstavljajo strošek.

Zakaj bi torej vlagalo vanje?

Odgovor je preprost. Telo se prilagaja temu, kar od njega zahtevamo.

Če redno hodimo v hribe, postanemo boljši pohodniki. Če redno tečemo, se izboljša vzdržljivost. Če mišice redno obremenjujemo, postanejo močnejše.

To je ena najbolj fascinantnih lastnosti človeškega organizma.

Ko med vadbo mišice dovolj obremenimo, v njih nastanejo mikroskopske poškodbe in mehanski dražljaji. Telo to razume kot opozorilo, da bo podobne izzive verjetno srečevalo tudi v prihodnje.

Zato sproži obnovo.

Če ima na voljo dovolj hranil, energije in počitka, začne graditi nekoliko močnejšo različico iste mišice.

Pomembno je razumeti, da mišice ne rastejo med treningom.

Rastejo po njem.

Trening predstavlja signal. Rast je odgovor telesa na ta signal.

Prav zato vrhunski trenerji pogosto pravijo, da napredujemo med regeneracijo, ne med vadbo.

 

Največji sovražnik mišic ni starost, ampak neuporaba

Če telo gradi tisto, kar potrebuje, velja tudi nasprotno.

Kar ni v uporabi, začne postopoma odstranjevati.

To je eden najbolj neizprosnih zakonov biologije.

Že dva do tri tedne popolne neaktivnosti lahko povzročijo merljivo zmanjšanje mišične mase in moči. Še hitreje se to zgodi med boleznijo, po poškodbah ali ob dolgotrajnem ležanju.

Toda največji izziv za večino ljudi ni poškodba.

Je sodoben način življenja.

Predstavljajte si dva petdesetletnika. Prvi vsak dan sedi osem ur, uporablja dvigalo, večino opravkov opravi z avtomobilom in redko izvaja trening moči. Drugi dvakrat tedensko trenira, veliko hodi in občasno dela z utežmi.

Čez deset let med njima verjetno ne bo največje razlike v telesni teži.

Razlika bo v moči, ravnotežju, gibanju in kakovosti življenja.

Po približno štiridesetem letu začne večina ljudi počasi izgubljati mišično maso. Brez vadbe lahko ta proces pomeni izgubo več kilogramov mišic v naslednjih desetletjih.

Toda tukaj se skriva dobra novica.

Večina tega upada ni posledica starosti same.

Velik del izgube mišic je posledica neaktivnosti.

Prav zato raziskave vedno znova kažejo, da lahko tudi ljudje v sedemdesetih in osemdesetih letih pomembno povečajo mišično moč, če začnejo izvajati trening moči.

 

Tri stvari, brez katerih mišice ne morejo preživeti

Veliko ljudi išče skrivnosti, posebne dodatke ali čudežne metode za ohranjanje mišic.

Resnica je precej manj zapletena.

Mišice potrebujejo predvsem tri stvari.

Prva je reden razlog, da ostanejo.

To pomeni gibanje in predvsem trening moči. Ni nujno, da gre za fitnes. Počepi, sklece, vaje z elastikami, delo na vrtu, hoja v klanec ali dvigovanje bremen – vse to lahko predstavlja koristen dražljaj.

Druga stvar so beljakovine.

Mišice so zgrajene iz aminokislin, zato potrebujejo reden dotok kakovostnih beljakovin. Jajca, mlečni izdelki, ribe, meso in stročnice predstavljajo gradbeni material za obnovo.

Tretja stvar pa je nekaj, kar sodoben človek pogosto zanemarja.

Počitek.

Predstavljajte si rekreativca, ki vestno trenira štirikrat tedensko, vendar spi pet ur na noč. Njegovo telo preprosto ne dobi dovolj časa za obnovo. Mišice sicer dobijo signal za rast, ne dobijo pa pogojev, da bi se zares prilagodile.

Včasih dodatna ura spanca prinese več koristi kot dodaten trening.

 

Mišice so pokojninski sklad našega telesa

Ko govorimo o zdravju, največkrat omenjamo krvni tlak, holesterol ali telesno težo.

Redkeje govorimo o mišicah.

Toda prav mišice pogosto odločajo o tem, kako bomo živeli v prihodnjih desetletjih.

Ali bomo lahko brez težav vstali s stola. Ali bomo nosili vnuke. Ali bomo hodili v hribe. Ali bomo tudi v pozni starosti živeli samostojno.

Morda največja ironija sodobnega časa ni, da ljudje nimajo dostopa do informacij o zdravju. Teh imamo več kot kadarkoli prej.

Ironija je, da pogosto pozabljamo na enega najpomembnejših organov v telesu.

Mišice.

In ko jih začnemo izgubljati, bi dali marsikaj, da bi se z njimi začeli ukvarjati nekaj desetletij prej.

Dobra novica je, da za začetek ni potreben popoln načrt.

Potrebujemo le dovolj gibanja, da telesu damo razlog, da mišice ohrani.

Kajti mišice niso le za današnji trening.

So pokojninski sklad našega telesa.

Vprašanje je le, koliko vanj vlagamo, preden ga bomo zares potrebovali.