Sonce ni sovražnik. Opekline pa so

Zakaj dobra krema za sončenje spada med športno opremo

Poleti je vse videti preprosto.

Napolnimo bidon. Nataknemo čelado. Obujemo tekaške copate. Preverimo tlak v pnevmatikah ali zategnemo vezalke. Potem pa še hitro pogledamo proti nebu.

»Lepo bo.« In gremo.

Štiri ure pozneje se vrnemo domov. Noge so prijetno utrujene. Srce je naredilo svoje. Na športni uri je lep trening. Potem stopimo pod prho in nas zapeče.

Obraz. Vrat. Podlahti. Ali pleša.

»Saj ni nič,« si rečemo. Pa je.

Ne zato, ker bi ena sončna opeklina pomenila katastrofo. Težava je, da si jih koža zapomni. Tako kot si mišice zapomnijo trening, si koža zapomni sonce. In njen spomin je zelo dolg.

 

Sonce ni naš sovražnik

Brez sonca ne bi bilo življenja. Omogoča nastajanje vitamina D, vpliva na naše razpoloženje in nas pogosto zvabi ven, kjer se gibamo več kot pozimi. Sonce je eden od razlogov, da je šport na prostem tako prijeten.

Težava ni sonce. Težava je preveč sonca.

Dermatologi že dolgo opozarjajo, da večina poškodb kože ne nastane v enem dnevu. Nastajajo počasi. Zaradi številnih ur, ki jih preživimo na soncu brez ustrezne zaščite. Koža se hitreje stara, izgublja elastičnost, pojavljajo se pigmentne spremembe, povečuje pa se tudi tveganje za razvoj kožnega raka.

To ni strašenje. To je biologija.

Vročina in UV-sevanje nista isto

To je ena najpogostejših zmot. Ultravijolično sevanje ni odvisno od tega, kako vroče nam je. Lahko piha veter, temperatura je prijetnih 22 stopinj, UV-indeks pa je zelo visok. Prav zato številni rekreativci dobijo sončne opekline tudi na dneve, ko se jim zdi, da sonce sploh ni posebno močno.

Če načrtujete daljši tek, kolesarsko turo ali pohod, poleg vremenske napovedi poglejte tudi napoved UV-indeksa. Ta pogosto pove več kot termometer.

 

Rekreativci smo posebna skupina

Povprečen človek je poleti na soncu uro ali dve. Rekreativec precej več. Tri ure na kolesu. Štiri ure v gorah. Dve uri tenisa. Celodnevni pohod.

Prav zato športna medicina in dermatologi rekreativce uvrščajo med skupine z večjo izpostavljenostjo ultravijoličnemu sevanju.

Poleg tega se med vadbo močno potimo. Znoj zaščitno kremo postopoma odstranjuje, veter pa ustvarja lažen občutek, da sonce ni močno.

Koža se medtem še vedno poškoduje.

Tudi okolje igra svojo vlogo. Voda, svetle skale, beton in asfalt odbijajo del UV-žarkov, zato so jadralci, veslači, kolesarji in planinci pogosto izpostavljeni soncu tudi od spodaj ali s strani.

 

Kaj pravzaprav pomeni SPF?

Večina ljudi misli, da je razlika med zaščitnim faktorjem 30 in 50 ogromna.

Ni. SPF 30 ob pravilnem nanosu prestreže približno 97 odstotkov UVB-žarkov. SPF 50 približno 98 odstotkov.

Razlika obstaja, ni pa tako velika, kot bi lahko sklepali po številkah.

Veliko pomembnejše vprašanje je drugo. Ali smo kreme nanesli dovolj?

 

Največja napaka je premalo kreme

To je ena najbolj doslednih ugotovitev dermatoloških raziskav. Skoraj vsi uporabljamo premalo zaščitne kreme. Posledično zaščita ni takšna, kot piše na embalaži.

Dermatologi priporočajo, da se namažemo približno 20 do 30 minut pred odhodom na sonce. Med daljšim treningom je treba nanos obnavljati približno na vsaki dve uri oziroma prej, če se močno potimo, plavamo ali si obraz pogosto brišemo z brisačo.

En sam nanos za štiriurno kolesarsko turo skoraj nikoli ni dovolj.

 

Kdaj je sonce najmočnejše?

V naših krajih je ultravijolično sevanje praviloma najmočnejše med 10. in 16. uro. To ne pomeni, da takrat ne smemo trenirati.

Pomeni pa, da moramo biti še posebej pozorni na zaščito kože. Če je mogoče, daljše treninge raje opravimo zgodaj dopoldne ali proti večeru.

Ne pozabimo tudi, da oblaki niso zanesljiva zaščita. Velik del ultravijoličnega sevanja prodre skoznje, zato so sončne opekline mogoče tudi na oblačen dan.

 

Krema ni edina zaščita

Najboljša zaščita pogosto sploh ni krema. Je lahka majica. Kapa ali šilt. Kakovostna sončna očala z UV-zaščito.

V zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljena športna oblačila z oznako UPF, ki označuje stopnjo zaščite pred ultravijoličnim sevanjem.

To ni modna muha. Je zelo učinkovita zaščita, predvsem pri dolgotrajnih športih na prostem.

 

Vitamin D ni razlog za opekline

Eden najpogostejših argumentov proti zaščitnim kremam je vitamin D. Res je, da ga telo tvori pod vplivom sončne svetlobe. Ni pa res, da za to potrebujemo sončne opekline.

Raziskovalci poudarjajo, da je za nastajanje vitamina D običajno dovolj že razmeroma kratka vsakodnevna izpostavljenost soncu. Dolgotrajno nezaščiteno sončenje ne prinese več koristi, poveča pa tveganje za poškodbe kože.

 

Mesta, ki jih skoraj vsi pozabimo

Dermatologi opažajo, da se sončne opekline najpogosteje pojavijo tam, kjer zaščito najlažje pozabimo.

Na ušesih.

Na nosu.

Na ustnicah.

Na zadnjem delu vratu.

Na pleši.

Na hrbtišču dlani.

Na mečih pri kolesarjih.

Na nartih pri tekačih.

Prav tam se pogosto pojavijo tudi prve spremembe zaradi dolgotrajnega izpostavljanja soncu.

 

Pravila pametnega rekreativca na soncu

Zaščitno kremo nanesite 20 do 30 minut pred odhodom.

Med daljšim treningom nanos obnovite približno na vsaki dve uri oziroma prej po močnem potenju ali plavanju.

Med 10. in 16. uro je zaščita kože še posebej pomembna.

Ne pozabite na ušesa, nos, vrat, plešo, ustnice in hrbtišče dlani.

Kadar je mogoče, uporabljajte lahka oblačila z UV-zaščito, kapo in kakovostna sončna očala.

Po treningu si oglejte kožo. Sončna opeklina ni dokaz dobro izkoriščenega dneva, ampak znak, da je bila zaščita premajhna.

 

Pameten športnik varuje tudi kožo

Rekreativni šport ni tekmovanje v tem, kdo bo poleti najbolj porjavel. Je naložba v zdravje.

Tako kot skrbimo za srce, sklepe in mišice, je smiselno skrbeti tudi za največji organ našega telesa – kožo.

Športna ura zna izmeriti tempo, moč, srčni utrip in porabo energije. Ne zna pa izmeriti škode, ki jo sonce počasi pušča na koži. To lahko naredi le čas.

Rekreativci radi govorimo o dolgoročni formi. Prav enako dolgoročno razmišlja tudi koža. Vsak trening na soncu si zapomni. Zato dobra krema za sončenje ni kozmetika. Je del športne opreme. Tako kot čelada, bidon ali kakovostni tekaški copati.

Pameten rekreativec ne varuje le svojih mišic in sklepov.

Varuje tudi kožo. Ker želi ostati aktiven še mnogo poletij.

Po moje se vam splača o tejle temi pogovoriti z vašim zdravnikom.

 

Strokovna podlaga članka

Članek temelji na sodobnih priporočilih in raziskavah s področja dermatologije, športne medicine in javnega zdravja. Pri pripravi besedila so bila upoštevana priporočila in ugotovitve World Health Organization (WHO), American Academy of Dermatology (AAD), British Association of Dermatologists, Cancer Research UK, NHS, Centers for Disease Control and Prevention (CDC), Harvard Medical School, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, Karolinska Institutet, University of Queensland, University of Copenhagen ter European Academy of Dermatology and Venereology (EADV). Upoštevane so bile tudi raziskave, objavljene v uglednih znanstvenih revijah British Journal of Sports Medicine, Journal of the American Academy of Dermatology in Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology.