Zakaj te med vožnjo odreže

Enegijski zlom na kolesu

Skoraj vsak kolesar je že doživel trenutek, ko med vožnjo nenadoma zmanjka moči. Noge postanejo težke, tempo močno pade, pojavi se vrtoglavica ali občutek praznine. Temu pojavu kolesarji pravijo energijski zlom.

Do tega  pride, ko telo porabi večino zalog glikogena — glavnega vira energije za mišice med intenzivnejšo telesno aktivnostjo. Ker možgani za normalno delovanje potrebujejo glukozo, telo ob padcu krvnega sladkorja zmanjša mišično moč in povzroči občutek ekstremne utrujenosti.

Zato energijski zlom ni le navadna utrujenost, ampak kombinacija fizičnega in mentalnega padca.

Kako prepoznati

Energijski zlom se običajno ne pojavi brez opozorila.

Med prve znake sodijo:

nenadna lakota,

težke noge,

slabša koncentracija,

razdražljivost,

občutek omotice.

Če kolesar kljub temu nadaljuje brez vnosa energije, se lahko pojavijo:

tresenje,

slabost,

zmedenost,

močna šibkost,

zamegljen vid.

V takem stanju je pogosto težko nadaljevati vožnjo.

Zakaj pride do energijskega zloma

Telo ima omejene zaloge glikogena. Pri zmerni do intenzivni vožnji lahko te zaloge zadostujejo približno za dve do tri ure aktivnosti. Če je intenzivnost višja ali je bil prehranski vnos pred vožnjo slab, se lahko energija porabi precej hitreje.

Posebej tvegan je:

trening na tešče,

preskok zajtrka,

dolga vožnja brez rednega hranjenja,

previsok tempo na začetku ture.

Čeprav telo vsebuje velike zaloge maščobe, maščobe same ne morejo dovolj hitro zagotavljati energije za intenzivno kolesarjenje.

Kako preprečiti

Najpomembnejše pravilo je pravočasen vnos energije.

Pred vožnjo

Približno 2–3 ure pred daljšo turo je priporočljiv obrok z dovolj ogljikovimi hidrati, na primer:

ovseni kosmiči,

riž,

testenine,

kruh,

sadje.

 

Med vožnjo

Pri vožnjah daljših od 90 minut je priporočljivo redno uživanje ogljikovih hidratov:

energijski geli,

športni napitki,

banane,

energijske ploščice,

datlji ali druga hitro prebavljiva hrana.

Pomembno je, da kolesar začne jesti že zgodaj med vožnjo in ne šele, ko začuti lakoto. Manjši vnosi vsakih 15–30 minut so običajno učinkovitejši kot redki večji obroki.

Poleg hrane je pomembna tudi hidracija, saj dehidracija dodatno poveča utrujenost in zmanjša sposobnost presnove energije.

 

Kaj storiti, če pride do energijskega zloma

Če med vožnjo pride do energijskega zloma, je najbolje:

zmanjšati tempo ali se ustaviti,

zaužiti hitro dostopen sladkor,

popiti nekaj tekočine,

počakati 15–20 minut.

Najhitreje pomagajo:

energijski geli,

sladke pijače,

bonboni,

kola,

marmelada ali med.

Po izboljšanju počutja je priporočljivo nadaljevati z umirjeno vožnjo in rednim hranjenjem.

 

Glavno sporočilo

Energijski zlom ni znak slabe pripravljenosti, ampak najpogosteje posledica napačnega prehranskega načrta med vožnjo.

Z dovolj zgodnjim vnosom ogljikovih hidratov, primerno hidracijo in pravilnim tempom ga lahko večina kolesarjev skoraj popolnoma prepreči.