Zobobol je huda športna poškodba

Ko zob zaboli, ga telo zelo pozorno posluša. In se odzove.

Ta zapis je nastal iz skoraj osebne stiske.

Sem ter tja me je že dolgo zmotil čuden občutek v zobu, a tako je bilo že od zadnjega obiska zobomehanika naprej.

Potem se je pred približno mesecem dni začelo malo bolj zares. Občutek je postajal vedno bolj tečen. V sredo po kolesarski rundi s KSBL 1887 se mi ni več šlo na pivo. Že na kolesu nisem bil pravi ...

Naslednji dan sem prijatelju obljubil, da bova z jadrnice v Vrsarju snela jadro, ki nam ga je uspelo strgati na Božični regati. Lotila sva se dela. V veliki vročini, na soncu, z vedno hujšim zobobolom. Prijatelj pasje tečen, jasno, jadro je težko ko hudir, ogromno je, in popravilo bo drago ... Najmočnejših protibolečinskih tablet ne smem jemati, druge niso pomagale.

Bilo je noro. Tudi noč. In naslednji dan še bolj.

Ker je bila sobota, sem urgenco zamudil. Oborožil sem se s svojim protibolečinskim arzenalom in v soboto zvečer sem bil v Ljubljani že povsem omamljen.

V nedeljo je bolečina nekoliko popustila. Sedel sem na kolo in skušal priti nekam nad Škofjo Loko. Po nekaj ovinkih sem odnehal.

Potem so začeli zdraviti zob. Hudo vnetje živca. Komunalno zanimivo odvajanje vnetega. Tudi z antibiotikom.

Solidna kolesarska forma, najboljša v zadnjih letih, je naenkrat izginila.

Zob me je pobral, kot me že dolgo ni nobena stvar.

Počasi prihajam k sebi. Še nisem tam. Upam, da bo po vseh štirih napovedanih posegih bolje.

Ni bilo prijetno. In še ni.

Je pa dobro izhodišče za članek.

Iz prve roke. Iz lastnega žrela.

 

Usta so del športa

Zakaj zdravje zob ni pomembno le za nasmeh, ampak tudi za trening, regeneracijo in športni napredek?

Večina rekreativcev razmišlja podobno.

Če boli koleno, je to težava za športnika.

Če boli Ahilova tetiva, tudi.

Če pa boli zob, je to stvar zobozdravnika.

Pa ni čisto tako.

Sodobna športna medicina in zobozdravstvo zadnjih dvajset let vse bolj opozarjata, da usta niso ločen del telesa. So njegov sestavni del. Kar se dogaja v ustni votlini, lahko vpliva tudi na regeneracijo, počutje, zmogljivost in celo tveganje za poškodbe.

Zobje niso pomembni samo zato, da lahko zagrizemo v jabolko.

Pomagajo nam tudi ostati zdravi športniki.

 

Vnetje ni vedno samo v zobu

Največja težava niso zobje sami. Težava je vnetje.

Kadar se zaradi kariesa, bolezni dlesni ali okužbe ob korenini razvije vnetni proces, se telo nanj odzove podobno kot na vsako drugo okužbo. Aktivira imunski sistem, poveča nastajanje vnetnih snovi in začne porabljati energijo za obrambo.

To je povsem normalen odziv. Težava nastane, če takšno vnetje traja tedne ali mesece.

Takrat ne boli samo zob. Obremenjeno postane celo telo.

Raziskovalci ugotavljajo, da kronično vnetje v ustni votlini povečuje splošno vnetno obremenitev organizma, kar lahko vpliva na regeneracijo po naporu, občutek utrujenosti in sposobnost okrevanja.

 

Zakaj trening ni vedno najboljša rešitev

Marsikateri rekreativec naredi enako napako. Ko se ne počuti najbolje, gre trenirat.

Po treningu je pogosto nekoliko bolje. Endorfini ublažijo bolečino, človek se spoti in dobi občutek, da je težava manjša.

Toda občutek ni vedno enak resničnemu stanju.

Če telo že bije bitko z okužbo, ga zelo intenziven trening dodatno obremeni. Imunski sistem mora hkrati odpravljati posledice napora in vnetje.

To je podobno, kot bi gasilcem med gašenjem požara naročili, naj sproti še obnovijo streho.

Včasih gre. Pogosto pa ne.

 

Kaj se zgodi po puljenju zoba

Veliko ljudi vpraša: »Kdaj lahko spet treniram?«

Odgovor je odvisen od posega.

Po običajnem pregledu ali manjši zalivki posebnih omejitev praviloma ni.

Po puljenju zoba, kirurškem posegu ali zdravljenju večjega vnetja pa je zgodba drugačna.

Prvih 24 do 48 ur je pomembno, da se krvni strdek v rani nemoteno oblikuje. Zelo intenziven tek, kolesarjenje, dvigovanje uteži ali drugi napori lahko povečajo krvni tlak in možnost ponovne krvavitve ali celo povzročijo izpad strdka. Posledica je lahko boleče stanje, ki ga zobozdravniki poznajo kot suha alveola.

Zato večina strokovnjakov priporoča nekaj dni zmernosti.

To ni lenoba. To je del zdravljenja.

 

Tudi spanec je del treninga

Zobobol skoraj vedno pokvari spanec. To pa ni majhna stvar.

Med spanjem nastaja največ procesov obnove mišic, živčnega sistema in imunskega odziva. Če zaradi bolečine več noči slabo spimo, se poslabša regeneracija, poveča utrujenost in pogosto tudi razdražljivost.

Marsikateri rekreativec misli, da je izgubil formo. V resnici je izgubil kakovosten spanec.

Dobro okrevanje se zelo pogosto začne z dobro prespano nočjo, ne z dodatnim treningom.

 

Vrhunski športniki imajo presenetljivo veliko težav z zobmi

To se sliši nenavadno. Ljudje, ki skrbijo za prehrano, telesno pripravljenost in zdrav življenjski slog, naj bi imeli odlične zobe.

Raziskave kažejo drugačno sliko.

Pri številnih vrhunskih športnikih so raziskovalci ugotovili več kariesa, bolezni dlesni in obrabe zobne sklenine kot pri primerljivi splošni populaciji.

Da to ni le teorija, so pokazale tudi raziskave med olimpijskimi igrami v Londonu. Zobozdravniki so ugotovili presenetljivo visok delež kariesa, bolezni dlesni in obrabe zob pri vrhunskih športnikih. Mnogi so priznali, da so jih težave z zobmi motile pri treningu, spanju ali celo med tekmovanjem. Vrhunska telesna pripravljenost torej še zdaleč ni zagotovilo za zdrava usta.

Zakaj? Razlogov je več.

Med dolgotrajnim naporom se zmanjša izločanje sline, ki sicer naravno ščiti zobe. Pogosto uživanje energijskih gelov, športnih napitkov in sladkih prigrizkov dodatno poveča izpostavljenost kislinam in sladkorjem. K temu se pridružita še fiziološki stres in včasih tudi stiskanje zob med naporom.

Športni geli in izotonični napitki so odlična pomoč mišicam, zobem pa niso vedno prijatelji. Med dolgotrajnim naporom, ko je zaradi suhih ust naravna zaščita zob že zmanjšana, lahko pogosta izpostavljenost sladkorjem in kislinam pospeši nastanek kariesa ter obrabo zobne sklenine. Zato športni zobozdravniki priporočajo, da po treningu usta najprej splaknemo z vodo, z umivanjem zob po kislih napitkih pa počakamo približno pol ure.

Vrhunska pripravljenost torej še ne pomeni vrhunskega ustnega zdravja.

 

Kaj pa srce?

V zadnjih letih raziskovalci vse pogosteje opozarjajo tudi na povezavo med kroničnimi boleznimi dlesni in zdravjem srca ter ožilja. To ne pomeni, da bo vnet zob povzročil srčni infarkt. Pomeni pa, da dolgotrajno vnetje v ustni votlini povečuje splošno vnetno obremenitev organizma. Dobro ustno zdravje zato ni pomembno le zaradi lepšega nasmeha, ampak je del celostne skrbi za zdravje.

 

Na kaj mora biti rekreativec posebej pozoren?

Če imate močan zobobol, oteklino obraza, povišano telesno temperaturo ali ste začeli jemati antibiotik zaradi zobnega vnetja, intenziven trening skoraj nikoli ni dobra odločitev. Ne gre za absolutno pravilo za vse ljudi, ampak za razumno priporočilo, naj se rekreativec ob akutni okužbi ali po večjem posegu posvetuje z zdravnikom ali zobozdravnikom glede vrnitve k intenzivni vadbi.

Telo ima pomembnejše delo. Najprej mora premagati okužbo.

Enako velja po večjih zobozdravstvenih posegih. Nekaj dni potrpežljivosti običajno pomeni hitrejšo vrnitev v običajen trening.

Še posebej previdni morajo biti ljudje s sladkorno boleznijo, srčno-žilnimi boleznimi ali oslabljenim imunskim sistemom. Pri njih lahko okužbe v ustni votlini pomenijo večjo obremenitev organizma, zato je pravočasno zdravljenje še pomembnejše.

Če jemljete zdravila za redčenje krvi, kot so antikoagulanti, se o vrnitvi k športu po posegu vedno posvetujte z zobozdravnikom oziroma zdravnikom.

 

Zdravje se začne tudi v ustih

Šport nas pogosto nauči poslušati srčni utrip, moč nog in številke na športni uri.

Veliko redkeje pa poslušamo usta. Morda bi jih morali. Zobobol ni vedno samo zobobol.

Včasih je sporočilo telesa, da potrebuje nekaj, česar športna ura ne zna pokazati.

Počitek. Zdravljenje. In čas.

Športna ura zna zelo natančno izmeriti srčni utrip, tempo, moč in porabo energije. Ne zna pa izmeriti vnetega zoba, kakovosti spanja ali utrujenosti imunskega sistema. To še vedno zna predvsem telo.

Dobri rekreativci zato ne poslušajo samo ure. Poslušajo tudi sebe.

Včasih je največja modrost prav v tem, da zaradi enega zoba za nekaj dni odložimo športne copate. Ne zato, ker bi bili manj športniki, ampak zato, ker želimo ostati športniki še dolgo.

 

Strokovna podlaga članka

Članek temelji na sodobnih spoznanjih športne medicine, parodontologije in dentalne medicine ter na priporočilih vodilnih zahodnih univerz, klinik in strokovnih organizacij. Pri pripravi besedila so bila upoštevana priporočila in raziskave strokovnjakov s Harvard School of Dental Medicine, King's College London, Karolinska Institutet in University of Gothenburg, Mayo Clinic, Cleveland Clinic, American Dental Association (ADA), European Federation of Periodontology (EFP) ter British Society of Periodontology. Uporabljene so bile tudi ugotovitve raziskav, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, med njimi British Journal of Sports Medicine, Journal of Clinical Periodontology, Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports in Sports Medicine.