PSIHOLOGIJA ŠPORTA

Kako čustva odtehtajo logiko – in kako se vrniti k sebi Ko govorimo o izgubi telesne mase, pogosto omenjamo kalorije, gibanje, disciplino. Redkeje pa tisto, kar v resnici največkrat odloča: čustva. Čustveno prehranjevanje je kot neviden tok pod površjem. Ne pokaže se na začetku, a prej ali slej potegne s seboj. Čustveno pa prehranjevanje ni isto kot čustveno prenajedanje. Pri čustvenem prehranjevanju posežemo po hrani zaradi občutkov – stresa, žalosti, dolgčasa – a količina

Zakaj vztrajamo v športnih skrajnostih, ki nam v resnici ne koristijo? Pravzaprav bi bil najboljši naslov tak, a je predolg: Zakaj nenehno silimo v neko športno skrajnost, pa čeprav nam ne gre in ne napredujemo, in čeprav čutimo, da nam v resnici ne sede ne za glavo ne za telo. Skoraj vsak športnik pozna obdobje ali celo leta, ko trmasto vztraja v določeni disciplini ali načinu treninga, čeprav v sebi čuti, da nekaj ni prav. Telo se oglaša z bolečinami, motivacija pada, rezul

Pogum ni odsotnost strahu, temveč sposobnost biti z njim. Pogum je pogosto slavljeno čustvo, sinonim za moč, drznost, neustrašnost. A resnični pogum, gledano skozi AEQ 2.0 metodo, ne temelji na odsotnosti strahu, temveč na urejenem odnosu med zavestjo in telesom ter zreli uporabi čustev. Pogum, ki temelji na pretrganosti teh povezav in preveliki dominantnosti enega dela sistema, največkrat leve možganske polovice, postane nevaren, saj zunanji in notranji sistem nista v ravnov

Ko nas prehiti lastna moč Izgorelost ni šibkost – je opozorilo. Telo kriči. Duša šepeta. Mi pa tečemo dalje. Dokler ne obstanemo. Zgodi...

Celostno zdravje se začne tam, kjer se srečata telo in um Mayo klinika, ki jo večina pozna kot trdnjavo medicinske znanosti, že dolgo...

AEQ pogled na notranjo razklanost sodobnega športnika in rekreativca V modernem športu smo priča paradoksu: več kot telo zmore, bolj glava sili naprej. Pogosto se poveličuje disciplina, nepopustljivost in premikanje meja, pri tem pa spregledamo osnovno vprašanje – kako usklajena sta naša zavest in telo? Odgovor na to vprašanje ponuja AEQ metoda 2.0, ki razkriva bistveno napako sodobnega pristopa k športni pripravi – ločenost med gibanjem in občutenjem, med zavestjo in mišično

Ko se telo premika, se um umiri. Ko dihaš globlje, misliš jasneje. Rekreativni šport ni samo gibanje. Ni samo potenje, razdalje, kilometri in številke na uri. Je veliko več. Je prostor, kjer se srečata telo in um. Kjer se napor spremeni v tišino. In kjer spoznamo, da zdravje ni le odsotnost bolezni – ampak občutek, da smo povezani sami s sabo. Psihologi pravijo, da redna telesna dejavnost zmanjšuje stres, umirja tesnobo, izboljšuje spanje in celo samopodobo. To niso le lepe b

Kako postati boljši rekreativec - zagotovo veliko z glavo, ne le z nogami Vsak, ki se je kdaj obul tekaške copate, si stisnil smučarsko...