Lakota, ki ni lakota: čustveno prehranjevanje

Kako čustva odtehtajo logiko – in kako se vrniti k sebi

Ko govorimo o izgubi telesne mase, pogosto omenjamo kalorije, gibanje, disciplino. Redkeje pa tisto, kar v resnici največkrat odloča: čustva.

Čustveno prehranjevanje je kot neviden tok pod površjem. Ne pokaže se na začetku, a prej ali slej potegne s seboj.

Čustveno pa prehranjevanje ni isto kot čustveno prenajedanje. 

Pri čustvenem prehranjevanju posežemo po hrani zaradi občutkov – stresa, žalosti, dolgčasa – a količina hrane je lahko povsem običajna. Gre za motiv, ne za velikost porcije.

Čustveno prenajedanje pa je korak dlje. 

To so epizode, ko pojemo veliko, hitro in impulzivno, pogosto s občutkom izgube nadzora. Po navadi mu sledijo krivda, sram in utrujenost.

Preprosto: vse čustveno prenajedanje je čustveno prehranjevanje, a čustveno prehranjevanje še ni prenajedanje.

In zato se lahko vrnemo k razlagi, kaj je čustveno prehranjevanje.

Največja ironija je, da nas najmočnejša želja po hrani obišče ravno takrat, ko smo najšibkejši.Ko smo pod stresom. Ko nas nekaj stisne v prsih. Ko nam je dolgčas ali ko se nam življenje preveč dogaja.

Takrat hrana postane tolažba. In težava.

Kako nam jo zagode čustveno prehranjevanje

Harvardski strokovnjaki opozarjajo: čustveno prehranjevanje lahko sabotira prav vsa prizadevanja za izgubo telesne mase.

Ne zato, ker bi bili šibki.

Ampak zato, ker skušamo s hrano utišati nekaj, kar ni povezano z lakoto.

Najpogosteje vodi v prenajedanje — v hitro, nenačrtno, impulzivno iskanje sladkega, mastnega, tolažilnega.

Gre za cikel: razpoloženje - hrana - olajšanje - krivda - ponovno prenajedanje.

Poskušamo zatreti stres, jezo, dolgčas, strah, osamljenost.

A hrana tega ne zna rešiti. Zna pa narediti prostor – žal le za kratek čas.

Sprožilci – tisti majhni potiski, ki postanejo veliki

Pogosto so povsem vsakdanji: nesporazumi v odnosih, stres v službi, utrujenost, težave z denarjem. slabo počutje ali bolezen.

Nekateri ob močnih čustvih jedo manj. Veliko pa jih pohrusta preveč – hitro, brez užitka, brez zavesti, kot bi želeli napolniti praznino, ki ni fizična.

Čustva in hrana se tako prepleteta, da roka pogosto seže po priboljšku, še preden se sploh vprašamo: Zakaj?

Začaran krog

Hrana postane pobeg. In ko pojemo, je olajšanje kratko. Čustva se vrnejo.

Potem pride krivda. In s krivdo pogosto nova lakota – ne telesna, temveč čustvena.

To je krog, ki ga je težko presekati. A ne nemogoče.

Kako se vrniti na pot, ki vodi k zdravju

Ko negativna čustva začnejo dvigovati val, ki bi nas odnesel k hladilniku, lahko naredimo nekaj preprostih, a učinkovitih korakov.

Dnevnik prehranjevanja

Zapišite, kaj jeste, kdaj jeste, kako se počutite in kakšna je bila lakota. Vzorec je pogosto jasnejši, kot si upamo priznati.

Obvladovanje stresa

Joga. Meditacija. Dihanje, ki pomiri.

Stres je gorivo čustvene lakote — zmanjšajmo ga.

Prepoznajmo, ali je lakota res lakota

Če ste jedli pred kratkim in želodec ne govori, ampak govori glava – počakajte. Čustvena lakota mine, če ji ne damo hrane.

Podpora ljudi, ki nas nosijo

Prijatelji, družina. Tisti, ki jih lahko pokličemo, še preden odpremo hladilnik.

Zamenjajmo dolgčas za življenje

Sprehod. Glasba. Knjiga. Klepet. Mačka, pes, karkoli kar diha. Samo ne pločevinka piškotov.

Ne imejmo skušnjave doma

To je najlažja zmaga: kar ni v kuhinji, ne more v nas.

Ne kaznujmo se

Pretirano omejevanje vodi do še večjega padca. Jejmo dovolj, polnovredno, raznoliko. Priboljšek občasno ni poraz — je del ravnotežja.

Pametna malica

Sadje, oreščki, zelenjava. Prigrizek, ki ne sproži plazu krivde.

Neuspeh ni dokaz slabosti

Je učitelj. Če pride epizoda čustvenega prehranjevanja, si odpustimo.

Naslednji dan začnemo znova — brez krikov, brez očitkov, z malce več razumevanja do sebe.

Ko ne zmoremo več sami

Včasih potrebujemo zunanjo roko, ne notranjo voljo.

Če čustvenega prehranjevanja ne uspemo obvladati, je pogovor s strokovnjakom dejanje moči, ne šibkosti.

Psihoterapija pomaga razumeti, kaj jemo – in zakaj.

Pomaga odkriti vzorce, zgodbe, včasih tudi motnje hranjenja, ki zahtevajo strokovno obravnavo.

Čustveno prehranjevanje ni napaka značaja

Je način, kako se naša notranjost poskuša ubraniti pred zunanjostjo. Ko to razumemo, smo že stopili korak iz kroga. In tam, v tem koraku, se začne zdravje.

Ne na krožniku — ampak v miru, ki pride pred njim.