Kaj obuti v kolesarskem mrazu

Galoše ali posebni zimsko-kolesarski čevlji?

Kadar se zgodnji zimski dnevi vlečejo in zrak postaja oster, ko se senca raztegne čez asfalt, vemo: na kolo več ne sedemo kot poleti – sedemo z drugačno vizijo.

Takrat našim stopalom pripada pozornost: prsti so izpostavljeni vetru, blatnim pršilom, nizkim temperaturam in nenadnemu mrazu.

Zato se sprašujemo – ali je dovolj, da nad poletno kolesarsko obutev navlečemo galoše, ali pa je pametneje stopiti korak naprej in investirati v namenske zimske kolesarske čevlje?

Stopala potrebujejo toploto

 

Stopala so eden tistih delov telesa, ki nas najhitreje vrnejo v realnost, če jim ne nudimo dovolj toplote. Telo jih spregleda – ko bije boj z mrazom, usmerja kri v jedro in vitalne organe; prsti pa ostanejo na robu.

Če želimo zimsko kolesarjenje preživeti brez zamrznjenih prstov, moramo poskrbeti za obutev, ki ne prepušča vetra, ne vpija vlage z zunanjega pršenja in obenem omogoča dobro prekrvavitev.

In tukaj se začne izbira – galoše ali zimski čevlji?

Galoše – prednosti in slabosti

 

Galoše so kot pokrovi, ki jih nataknemo čez obstoječe kolesarske čevlje. Njihova prednost je očitna: cenovno ugodna rešitev, ki omogoča uporabo že obstoječe obutve, ne zahteva popolne menjave opreme in je idealna za obdobja, ko vozimo občasno.

Dobro narejene galoše (neopren, membrana, topla podloga) lahko kljub manjšemu strošku zagotovijo toploto tudi blizu ledišča.

Vendar niso brez kompromisov: galoše lahko otežijo natikanje in snemanje (zlasti če so mokre ali premajhne), pogosto imajo odprto podplatno področje, kar pomeni, da lahko vlaga in mraz vdirata skozi spodnji del.

Prav tako v ekstremnih pogojih ne nudijo enakega toplotnega učinka kot namenski zimski čevlji.

Torej: za jesenske ali manj redne ture, kadar je temperatura blizu ničle, so galoše izjemno smiselna rešitev.

Zimski kolesarski čevlji – prednosti in kompromisi

 

Pri nas niso kaj prida poznani.

Namenski zimski kolesarski čevlji so zasnovani z mislijo na hladne in mokre razmere: imajo izolacijo, vodoodpornost, višji rob okoli gležnja, trši podplat in pogosto dodatno vstavljivo izolacijsko plast.

Proizvajalec Northwave denimo izpostavlja modele z Gore-Tex membrano in Primaloft podlogo – specifikacije, namenjene resnejšemu zimskemu kolesarjenju.

Takšni zimski čevlji brez kompromisov nudijo toploto in suhost – če vozimo pogosto, v resnem mrazu ali mokrih razmerah, so najboljša izbira.

A – in tukaj je »ampak« – zimski čevlji so dražji, težji, pogosto manj oprimejo nogo kot tekmovalni poletni čevlji (kar lahko pomeni manjšo togost pri prenosu moči) in zahtevajo nastavitev pedalnega sistema (včasih spremembo na SPD).

Poleg tega lahko prehod med sezonami pomeni tudi menjavo čevljev in nastavitev.

Kdaj izbrati katero rešitev?

 

Ker smo zavzeti kolesarji in ker naše poti vodijo tudi v mraz, je dobro imeti svojo strategijo obutve.

Če so naše ture priložnostne, če temperatura redko pade pod –2 °C, če ne vozimo v krajih z veliko snega ali slane, so galoše odlična izbira: manjša investicija, uporaba starih čevljev in dovolj zaščite.

Če pa smo redni, vozimo v vlažnem in celo mokrem vremenu, pogosto v mrzlih jutrih in z več urami na kolesu, potem investicija v zimske čevlje pomeni manj skrbi, manj kompromisov in več udobja.

Praksa

 

Ko se oblečemo za vožnjo, si najprej ogledamo temperaturo, vlago in cesto. Če je temperatura med –3 °C in +5 °C, cesta mokra, veter hud – razmišljamo o zimskih čevljih.

Če je +5 °C do +10 °C, cesta suha, veter manjši – galoše bodo v redu.

Zame osebno: za krajšo dopoldansko vožnjo, ko praznim glavo in grem brez pritiska, navlečem kakovostne galoše – ker sem uživač, ne tekmovalec, in mi je pomemben občutek gibanja.

Ko pa pride vikend, daljša tura, mraz, mokra cesta – takrat preklopim na zimske čevlje in vse dodatke ter vstopim v ritem brez kompromisov.

V najboljšem primeru je odgovor jasen: ni univerzalne izbire – odločitev je odvisna od pogostosti vožnje, vremena in naših želja.

Galoše so elegantna, dostopna rešitev; zimski čevlji pa naložba v brezskrbne zimske kilometre.

Predvsem izberimo eno ali drugo z znanjem, ne z modnimi občutki – ker vemo, da dobro obuto stopalo pomeni več kot le toplo nogo: pomeni kolesarsko izkušnjo, kjer nas ne ustavi mraz, kjer prsti ne omrtvijo in kjer uživamo – brez kompromisa.

Torej, ko nas zima kliče, obujmo stopala v pravo opremo.

Ne pozabimo: kolo potrebuje vrtenje, mi pa potrebujemo udobje in toploto stopal.

In takrat je veselje še sladkejše. Mislim, toplejše.