Gravel. Sveže cvetje v jeseni

Kdor gre v jesen pripravljen, gre bolj mehko. Kdor gre mehko, gre dlje.

Jesenska sezona gravel kolesarjenja ima nekaj tihega, nežnega in resničnega. Ceste in poti se umirijo, gozdovi se obarvajo v zemeljske tone, ritmi postanejo počasnejši.

Toda prav ta lepota prinese svoje zahteve. Blato, mokro listje, hitra sprememba vremena, hlad, ki prihaja od tal.

Tehnika vožnje: prisluhnimo poti

Jeseni se podlaga spreminja skoraj iz ovinka v ovinek. Tu je potrebno manj sile in več občutka. Manj bojevanja s cesto, več sodelovanja.

Tlak v plaščih: Če poleti prisegate na čvrstejši tlak, ga zdaj spustite za nekaj desetink. Nižji tlak ni znak počasnosti, ampak povabilo k oprijemu. Dovolite, da plašč bere podlago.

Telesna drža: Roke naj ne bodo škripajoče trde. Komolci so mehki, ramena spuščena. Težišče nežno med obema kolesoma, da vas ne nese naprej, ne nazaj. S telesom govorite: “Vem, da se vse spreminja, in to sprejemam.”

Zaviranje: Zaviranje ni trenutek moči, ampak trenutek nadzora. Zavirajte prej, postopoma. Nikar naenkrat. Mokra korenina ni sovražnik, le stvar, ki zahteva spoštovanje.

Pogled: Ne glejte listja, glejte skozi listje. Daleč naprej, tja, kamor želite, da gre kolo. Pot vas bo vodila, če ji boste verjeli.

Prestavljanje: Na spolzkem klancu je moč manj pomembna od ritma. Mehko prestavite prej, ne v zadnjem hipu. Zadržite mirnost v nogah.

Tehnika jeseni ni dokazovanje, ampak vožnja po pameti in v sodelovanju z naravo in telesom: pot nekaj reče, vi odgovorite, a ne preglasite.

Obleka in oprema: toplota brez teže, vidnost brez kiča

Jeseni se oblačimo pametno, ne veliko. Toplota naj bo posledica gibanja in pravilnih slojev, ne debeline.

Osnovni sloj: Telo želi ostati suho. Merino ali kvalitetna sintetika naj odvajata vlago stran, ne pa da vas ogrne v vlažno toploto.

Srednji sloj in vetrovka: Termo dres ali telovnik čez osnovni sloj. Na vrhu vetrovno- ali vodoodporna jakna, a z dobro zračnostjo. Hladen veter ni šala, a pregrevanje prav tako ni.

Roke, stopala, ušesa: Tanka kapica pod čelado, rokavice z oprijemom, prevleke čez čevlje. Topli prsti pomenijo mirno vožnjo.

Vidnost: Ne gre za kričečo svetlobo, gre za jasno prisotnost. Prednja bela in zadnja rdeča luč — tudi podnevi. Odsevni elementi, ne pa nujno fluorescentna eksplozija.

Pnevmatike in veriga: Širši plašči, nekoliko bolj odprti ventilčki. Manj nabutane gume. Verigo vedno umijte in namažite — to je spoštovanje do kilometrov, ki jih želite še narediti.

Oprema ni trofeja, je spremljevalec. Če ji posvetimo malo nežnosti, nas bo pripeljala domov tudi od zelo daleč.

Prehrana in hidracija: majhni zalogaji, redno pitje

Hlad vara. Ko ni vročine, telo tiho porablja energijo za toploto, mi pa pozabimo piti in jesti.

Pijte redno: Tudi če ni žeje. En požirek tu, en tam. Topla tekočina iz termo bidona naredi čudež za dušo in roke.

Jejte sproti: Vsakih 20–30 minut majhen grižljaj. Ne čakajte na lakoto. Lakota ni znak moči, ampak opozorilo.Ogljikovi hidrati: Za krajše vožnje 30–40 g na uro, za daljše 40–60 g. Ne zapletajte — mehka ploščica, kruhek, suho sadje. Hrana naj bo prijazna.

Po vožnji: Topel obrok, nekaj beljakovin, nekaj ogljikovih hidratov. Suha oblačila. Mir za telo.

Tu ne gre za športno statistiko. Gre za to, da telo dobi, kar potrebuje, da ostane veselo v gibanju.

 

Jesen ni boj — jesen je povabilo

Ko kolesarimo v jeseni, kolesarimo skupaj s sezono. Manj je šuma, več poslušanja. Ritmi so počasnejši. Ni potrebe po dokazovanju. Pot tam ostane, tudi če jo odpeljete mehkeje, počasneje, z več občutka.

Naj bo jesen čas, ko namesto da iz sebe iztisnete več, v sebe povabite več.

Naj bo vožnja preprosto - dogajanje, ne pospešujte. Naj pot govori, vi pa ji pustite, da vas malo nauči o tem, kako je to v tem kolesarskem, našem gravel svetu.

Med makadamkarji kot cvetju v jeseni, bi verjetno rekel oče besede makadamkanje, Braco.

Srečno — in nežno na cesti.