Vzamemo dve težki stvari in gremo. Telo razume ostalo.

Kmečka hoja je videti skoraj preveč preprosta, da bi ji rekli trening. Primemo breme in hodimo. Toda medtem delajo dlani, trup, noge in srce. Precej resno.

Človek je nosil težke stvari veliko prej, preden je izumil fitnes.

Vodo. Drva. Hrano. Orodje. Otroke. Danes nosimo predvsem vrečke iz trgovine in se čudimo, zakaj je treba zadnjih sto metrov do avtomobila nenadoma prestavljati vrečko iz ene roke v drugo.

V telovadnici smo iz tega naredili vajo.

Imenuje se farmer's walk oziroma kmečka hoja: v vsako roko primemo težko utež, se vzravnamo in hodimo.

Videti ni posebno znanstveno.

Telo se s tem ne strinja.

 

Ko roke postanejo najšibkejši člen

Pri kmečki hoji uteži ne dvignemo in takoj odložimo. Držati jo moramo ves čas.

Zato hitro ugotovimo nekaj, kar tekači in kolesarji radi pozabimo: tudi dlani so del športnika.

Raziskave hoje z bremenom kažejo, da je sposobnost ohranjanja oprijema pomemben del takšne vadbe. Medtem ko hodimo, morajo mišice dlani in podlakti neprekinjeno ustvarjati dovolj sile, da breme sploh ostane v rokah.

Hkrati noge z vsakim korakom premikajo večjo skupno maso, telo pa mora obvladovati sile, ki jih pri običajni hoji ni v enaki meri.

Noge bi morda še šle. Prsti pa začnejo pogajanja o predaji.

 

Trup ne dela trebušnjakov

Med hojo se breme premika, mi pa moramo ostati dovolj stabilni, da se telo ne nagiba in zvija bolj, kot je potrebno.

Raziskovalci so pri različnih oblikah hoje z bremenom izmerili povečano delo mišic trupa, ki pomagajo nadzorovati položaj hrbtenice in medenice.

To je nekoliko drugačna zgodba od klasičnega »treninga jedra«.

Trebušne in hrbtne mišice tu niso zaposlene predvsem zato, da bi trup premikale, ampak tudi zato, da neželeno gibanje omejujejo.

Trup ne proizvaja predstave. Predvsem preprečuje, da bi se predstava začela.

 

Hoja nenadoma ni več samo hoja

Dodajmo človeku precej dodatne mase in spremeni se tudi način hoje.

Raziskave kmečke hoje so pokazale spremembe dolžine in frekvence korakov, časa stika stopala s tlemi ter sil, ki jih mora telo obvladovati. Večje ko je breme, bolj se naloga oddaljuje od običajnega sprehoda.

Toda to ne pomeni, da mora rekreativec po telovadnici nositi dve omari.

Smisel je v bremenu, pri katerem še vedno hodimo nadzorovano in dovolj pokončno.

Kaj pa srce?

Tudi ono hitro opazi, da smo nekaj vzeli v roke.

Ko povečamo maso, ki jo moramo med hojo premikati, povečamo tudi energijske zahteve gibanja. Raziskave vaj z bremenom kažejo, da se lahko precej povečata srčni utrip in presnovna zahtevnost.

Koliko, je odvisno od bremena, hitrosti, trajanja, razdalje in naše telesne pripravljenosti.

Toda iz kmečke hoje ni treba narediti čudeža.

Ni čarobna zamenjava za tek, kolesarjenje ali drugo vzdržljivostno vadbo. Je predvsem vadba moči in prenašanja bremena, ki lahko hkrati pošteno zaposli tudi srčno-žilni sistem.

To je dovolj.

 

Koliko naj nesemo?

Na spletu bomo hitro našli natančne odstotke telesne mase, metre, sekunde in programe.

Telo pa ne potrebuje ene čarobne formule.

Za rekreativca je smiseln začetek breme, ki ga lahko varno dvignemo in nato z njim nekaj deset sekund hodimo brez izgubljanja nadzora nad telesom. Ko postane naloga lahka, lahko postopoma povečujemo breme, čas ali razdaljo.

Ne nujno vsega hkrati.

Če oprijem odpove, je serije konec.

Če zaradi bremena hodimo kot vprašaj, smo si verjetno naložili preveč.

 

Morda je funkcionalnost prav to

Beseda funkcionalno je v fitnesu doživela toliko zlorabe, da skoraj potrebuje dopust.

Toda kmečka hoja ima eno lepo lastnost.

Podobna je nečemu, kar v resničnem življenju dejansko počnemo.

Primemo težko stvar.

Jo odnesemo drugam.

In pri tem skušamo ostati pokonci.

Morda dober trening včasih res ne potrebuje desetih naprav, treh zaslonov in vaje, katere imena ne znamo izgovoriti.

Včasih potrebujemo dve težki stvari, nekaj prostora in dovolj močan razlog, da ju ne odložimo takoj.

Zadeve se seveda lotimo zdravi in po posvetovanju z zdravnikom. Pazimo na pravilno izvedbo.

 

Za radovedne: Besedilo temelji na raziskavah biomehanike hoje z bremenom, kmečke hoje in drugih vaj prenašanja bremen ter na ugotovitvah zahodnih univerz in športnih raziskovalcev. Znanost kaže, da hoja z bremenom poveča zahteve za oprijem in stabilizacijo trupa, spremeni mehaniko hoje ter lahko pomembno poveča fiziološko zahtevnost gibanja. Neposrednih raziskav kmečke hoje je še razmeroma malo, zato ji ni smiselno pripisovati čudežnih učinkov.