Kakšen je dober športni starš

Otrok mora vedeti, da verjamete vanj

Biti športni starš ni tekma. Ni medalje, ni ciljne črte. Je pa ena od najlepših in hkrati najzahtevnejših vlog.

Najboljši športni starši niso tisti, ki kričijo s tribun ali pritiskajo na vsako zmago. Najboljši so tisti, ki znajo hoditi ob strani – korak za korakom – in otroku pustijo dihati, rasti in uživati.

Podpora in prava motivacija

Otrok mora vedeti, da verjamete vanj. Ne v rezultate, ne v številke, ampak v njegov trud in srce.

Ko pride iz tekme in reče: »Danes ni šlo,« ne iščite izgovorov. Povejte mu: »Vem, da si dal vse od sebe, to šteje.« Tako otrok zraste v nekoga, ki šport ljubi, ne nekoga, ki ga je strah zgrešiti.

Poznavanje meja

Dober športni starš razume, da otrok ni samo športnik. Je tudi šolar, prijatelj, včasih sanjač, ki potrebuje čas zase. Preveč treningov, premalo počitka – in hitro pride utrujenost, poškodbe ali izguba veselja.

Dober starš zna reči: »Danes pa ne greš na trening, greva raje na sladoled.«

In to ni šibkost, to je moč.

Pogovor, ki šteje

Odprt pogovor z otrokom in dober stik s trenerjem sta zlata vredna.

Vprašajte otroka, kaj čuti. Veselje, dvome, utrujenost. Poslušajte brez sodb. Ko čuti, da ga slišite, bo imel pogum, da vam zaupa.

Ko pridejo padci

Vsak šport ima vzpone in padce. Dober starš ne kriči, ko padejo točke ali ko zgreši gol. Samo pogleda, stisne ramo in reče: »Tako se učimo. Gremo naprej.«

Otroci, ki znajo sprejeti neuspeh, postanejo močnejši – ne samo v športu, tudi v življenju.

Naj bo zabava na prvem mestu

Šport je igra. In igra mora ostati igra.

Dober starš skrbi, da otrok uživa. Da so treningi veselje, ne breme. Da so tekme izziv, ne stres. Ko otrok uživa, pride napredek sam od sebe – brez kričanja, brez pritiska.

Zdrav odnos do tekmovanja

Šport uči discipline, spoštovanja in poštene igre.

Naj otroci tekmujejo s srcem, ne z egom. Naučite jih, da je zmaga sladka, a da se največ naučimo takrat, ko izgubimo. Dober starš je tisti, ki po zmagi čestita, po porazu pa objame.

Samozavest raste doma

Otrok ne potrebuje popolnosti. Potrebuje starše, ki ga vidijo in mu stojijo ob strani. Ki mu rečejo: »Vem, da zmoreš,« tudi ko dvomi vase. Samozavest ni rezultat, je proces – in prav doma dobi najtrdnejše temelje.

Dober športni starš ve, da uspeh ni samo medalja na vratu. Uspeh je otrok, ki je srečen, zdrav in ima rad to, kar počne.Če znate otroku stati ob strani, ga spodbujati in mu pustiti dihati, ste že zmagali.

In še to – preden otrok začne s športom, poskrbite za pregled pri zdravniku. Zdrav otrok in varen začetek sta najboljši popotnici za pot, ki je lahko polna veselja, igre in neprecenljivih izkušenj.