Gume za specialke

Mali detajli na cesti naredijo veliko razliko. V hitrosti in varnosti

Vsak cestni kolesar pozna tisti občutek. Na ravnini kolo lepo teče, v ovinku drži linijo, na grobem asfaltu pa ne poskakuje kot koza. Velikokrat mislimo, da je za to zaslužen okvir ali draga karbonska kolesa. V resnici pa ima pri občutku na cesti pogosto največ besede nekaj milimetrov gume.

Pnevmatika je namreč edini stik med kolesom in asfaltom. Vse, kar kolesar naredi – vsak vat moči, vsak zavoj in vsak spust – gre na koncu skozi majhno kontaktno ploskev gume. Zato ni presenetljivo, da raziskovalci na športnih univerzah in v laboratorijih za športno biomehaniko že leta merijo, kako širina gume, tlak in konstrukcija pnevmatike vplivajo na hitrost in učinkovitost vožnje.

 

Ozke gume niso več nujno najhitrejše

Dolga desetletja je veljalo skoraj sveto pravilo cestnega kolesarstva: ožje je hitreje. Dirkači so vozili gume širine 21 ali 23 milimetrov in jih napolnili skoraj do maksimuma.

Toda sodobne meritve so pokazale, da resnica ni tako preprosta. Laboratorijski testi in meritve na cesti so pokazali, da širše gume pogosto niso počasnejše, včasih pa so celo hitrejše.

Zakaj? Ker širša guma vsebuje več zraka. To pomeni, da jo lahko napolnimo z nekoliko nižjim tlakom. Posledica je, da guma bolje absorbira neravnine na cesti.

Zato danes veliko sodobnih cestnih koles prihaja z gumami širine 25 ali 28 milimetrov, kar še pred desetimi leti pri dirkalnih kolesih skoraj ni bilo mogoče videti.

Za rekreativnega kolesarja je to dobra novica. Širša guma pomeni več stabilnosti v ovinkih in več udobja na slabem asfaltu, pogosto brez opazne izgube hitrosti.

Pri nekaterih novejših cestnih in predvsem endurance kolesih pa se pojavljajo tudi gume širine 30 ali celo 32 milimetrov. To pomeni še več zraka v pnevmatiki in še nekoliko nižji tlak.

Takšne gume so zelo udobne na slabših cestah, razpokanem asfaltu ali dolgih turah, saj bolje blažijo tresljaje. Po drugi strani so nekoliko težje in manj aerodinamične, zato jih na klasičnih dirkalnih kolesih še vedno redkeje vidimo.

 

Tlak: več zraka ni vedno boljše

Kolesarji smo dolgo verjeli tudi v drugo pravilo: višji tlak pomeni hitrejšo vožnjo. Zato so bile gume pogosto napolnjene do zgornje meje.

Toda sodobne raziskave so pokazale, da previsok tlak lahko povzroči ravno nasprotno. Če je guma pretrda, začne kolo na neravnem asfaltu poskakovati. Vsak majhen udarec pomeni izgubo energije.

Raziskave so pokazale, da obstaja optimalen tlak, ki je odvisen od več dejavnikov: teže kolesarja, širine gume in kakovosti ceste.

V praksi se je izkazalo, da večina rekreativnih kolesarjev vozi z nekoliko previsokim tlakom. Pri kolesarju težkem okoli 70–75 kilogramov so za gume širine 25 ali 28 milimetrov pogosto dovolj približno 4,5 do 6 barov, odvisno od podlage in vrste gume. Na slabšem asfaltu je lahko nekoliko nižji tlak celo hitrejši, ker guma bolje absorbira neravnine.

Za rekreativnega kolesarja je pravilo precej preprosto: guma naj bo dovolj trda, da se ne deformira preveč, a ne tako trda, da bi kolo na vsaki neravnini poskočilo.

 

Kotalni upor: nevidni sovražnik hitrosti

Ko govorimo o gumah, se pogosto omenja izraz kotalni upor. To je energija, ki jo kolesar izgubi zaradi deformacije gume, ko ta pride v stik s cesto.

Vsaka pnevmatika se pri vožnji rahlo splošči. Ko se spet vrne v prvotno obliko, se del energije izgubi v obliki toplote. Prav to je kotalni upor.

Raziskave kažejo, da na ta upor vplivajo številni dejavniki:

·        konstrukcija pnevmatike

·        kakovost gumene zmesi

·        tlak v gumi

·        teža kolesarja

·        vrsta ceste

Razlika med dobrimi in povprečnimi gumami je lahko le nekaj vatov. Toda pri daljših vožnjah ali hitrih turah lahko prav teh nekaj vatov pomeni razliko med lahkotno vožnjo in nepotrebnim naporom.

 

Tubeless: nova smer cestnega kolesarstva

V zadnjih letih se tudi v cestnem kolesarstvu vse bolj uveljavlja sistem tubeless, kjer guma nima zračnice.

Prednost je predvsem v tem, da lahko vozimo z nekoliko nižjim tlakom, kar izboljša oprijem in udobje. Poleg tega posebna tesnilna tekočina v gumi pogosto zapre manjše luknje, še preden kolesar sploh opazi defekt.

Zato tubeless postaja vse bolj priljubljen tako med profesionalnimi kot rekreativnimi kolesarji.

Kljub temu imajo klasične gume z zračnico še vedno svoje prednosti. So enostavnejše za montažo in popravilo, kar je za marsikaterega rekreativnega kolesarja še vedno pomembno.

 

Nova guma in tanek zaščitni premaz

Ko kupimo novo pnevmatiko, je dobro vedeti še eno malenkost. Nekatere nove gume imajo na površini tanek zaščitni premaz, ki nastane med proizvodnjo v kalupu. Ta plast je lahko nekoliko gladka, zato ima guma v prvih kilometrih lahko nekoliko manj oprijema.

Zato izkušeni kolesarji priporočajo, da z novo gumo prvih nekaj kilometrov vozimo nekoliko previdneje, brez agresivnega zaviranja ali ostrih ovinkov. Ni treba gume posebej močno čistiti – odločno potegnemo par krogov po celem obodu  s krpo, nato se premaz med vožnjo postopoma obrabi.

 

Kaj naj izbere rekreativni kolesar

Za večino rekreativnih cestnih kolesarjev velja preprost nasvet: izberite gumo, ki ponuja dobro ravnovesje med hitrostjo, oprijemom in zaščito pred predrtjem.

Zelo lahke dirkalne gume so sicer hitre, vendar imajo pogosto manj zaščite. Za vsakodnevne treninge in daljše ture je zato pogosto bolj smiselna guma, ki ponuja nekoliko več vzdržljivosti. Nekatere imajo tudi dodatni zaščitni sloj proti predrtju, kar bistveno zmanjša možnost defekta na slabših cestah.

Širina 25 ali 28 milimetrov se danes pogosto izkaže kot najboljši kompromis. Takšna guma omogoča dovolj hitro vožnjo, hkrati pa ponuja več stabilnosti in udobja na realnih cestah.

 

Majhna sprememba, velik občutek

Kolesarji pogosto vlagamo veliko denarja v komponente, ki prinesejo le majhne izboljšave. Gume pa so pogosto ena izmed nadgradenj, ki jo občutimo že na prvi vožnji.

Boljši oprijem v ovinkih, manj tresljajev na slabem asfaltu in nekoliko lažje pospeševanje – vse to lahko prinese prava izbira pnevmatik.

Na koncu vožnje se vedno znova izkaže isto: kolo je lahko vrhunsko, toda stik z asfaltom je velik le nekaj centimetrov – in prav tam se odloča, kako hitro, udobno in varno bomo peljali.

Vedno pa seveda vprašamo trgovca, kakšna guma spada na naše obročnike. Nujno!