Kje je najlepše biti rekreativka?

Države, kjer ženski rekreativni šport cveti

Rekreativni šport ni več le spremljevalec profesionalnega športa – postal je gibanje. Gibanje, ki povezuje zdravje, dobro počutje in skupnost.

V zadnjih desetletjih so številne države razvile odlične prakse, ki ženskam omogočajo enak dostop do vadbe, varna okolja in programe, prilagojene različnim življenjskim obdobjem.

Poglejmo, kje so rekreativke najbolj doma.

Islandija – enakost kot del DNK

Islandija je sinonim za enakost, tudi v športu. Ženske imajo tam enak dostop do vseh športnih programov – od plavanja in teka do ekipnih iger. Telesna aktivnost je preprosto del vsakdanjika, ne privilegij.

Posebnost Islandije so številne pobude, namenjene ženskam vseh starosti in ravni pripravljenosti.

Če nisi tekmovalna športnica, a želiš gibanje, boš tam vedno našla program, ki ti ustreza – bodisi vadbo v skupini, rekreativno plavanje ali jutranjo jogo v parku.

Švedska – gibanje brez pritiska

Na Švedskem šport pomeni predvsem zdravje in dobro počutje.

Politika enakosti zagotavlja, da imajo ženske dostop do številnih programov, ki spodbujajo vsestranskost – od tekaških skupin, kolesarskih klubov do joge in pilatesa.

Posebnost Švedske je odsotnost pritiska tekmovalnosti v rekreativnem športu. Trening je priložnost za sprostitev, druženje in skrb zase, ne le za doseganje rezultatov.

 

Norveška – veselje do športa za vse

Norveška že desetletja gradi šport na filozofiji veselje do športa za vse. To pomeni, da so športne aktivnosti dostopne vsem, tudi ženskam, ne glede na starost, pripravljenost ali finančno stanje.

Rekreativne športnice v Norveški pogosto tečejo, smučajo, hodijo v hribe ali kolesarijo.

Številni programi so zasnovani tako, da spodbujajo zdrav življenjski slog, ne zgolj rezultatov.

Nizozemska – država koles in gibanja

V Nizozemski je gibanje del kulture. Kolesarjenje ni le prevozno sredstvo, temveč tudi priljubljena oblika rekreacije, v kateri sodeluje ogromno žensk vseh starosti.

Poleg kolesarjenja so priljubljene še joga, plavanje in skupinske vadbe. Posebnost nizozemskega sistema je, da so programi dostopni in cenovno ugodni, kar spodbuja redno telesno aktivnost tudi med ženskami z zasedenim vsakdanom.

 

Danska – aktivno, a sproščeno

Na Danskem šport ni tekma, ampak užitek. Že v šolah otroke – deklice in dečke – spodbujajo k redni telesni aktivnosti.

V odrasli dobi se to nadaljuje v obliki različnih skupinskih programov, ki so usmerjeni v dobro počutje in zdravje, ne pa v tekmovalnost.

To sproščeno okolje omogoča, da se ženske rekreativnemu športu pridružijo brez strahu pred sodbami ali občutkom, da »niso dovolj dobre«.

 

Kanada – pravice žensk tudi v športu

V Kanadi je rekreativni šport enako dostopen ženskam kot moškim. Od teka in plavanja do kolesarjenja in rekreativnega hokeja – povsod najdeš skupnosti, ki so odprte za vse.

Država vlaga v programe, ki spodbujajo zdravje in dobro počutje, ne le tekmovalne cilje.

Posebej močna je podpora ženskam, ki se v šport vračajo po poškodbah, porodu ali v poznejših življenjskih obdobjih.

Nova Zelandija – gibanje za vse generacije

Na Novi Zelandiji je dostop do rekreativnega športa pravica, ne privilegij. Programi so prilagojeni ženskam vseh starosti in sposobnosti – od teka in joge do plavanja in kolesarjenja.

Posebna odlika je poudarek na druženju in dobrem počutju. Vadba ni le fizična aktivnost, temveč način, kako gradijo skupnosti in povezujejo generacije.

 

Avstralija – šport v naravi

Avstralija je sinonim za aktiven življenjski slog. Surfanje, plavanje, tek ob obali, joga v parkih – šport je del vsakdana.

Država podpira številne programe, ki ženskam omogočajo dostop do rekreativnih dejavnosti v vseh življenjskih obdobjih, tako v mestih kot v manjših skupnostih.

Slovenija – med naravo in priložnostmi

Slovenija je država gibanja. Gore, gozdovi, reke in morje ustvarjajo idealne pogoje za rekreacijo. Pohodništvo, tek, kolesarjenje, smučanje in plavanje so del našega vsakdana.

A hkrati rekreativni šport pri nas pogosto temelji na individualni pobudi. Organiziranih, dostopnih in cenovno ugodnih programov, posebej za ženske, je manj kot v državah, kot so Norveška, Švedska ali Nizozemska.

Stroški nekaterih aktivnosti – fitnesa, plavanja, vodenih vadb – še vedno predstavljajo oviro, še posebej za tiste z omejenimi finančnimi možnostmi.Kar imamo, je močna kultura gibanja in naravno okolje, ki kar vabi, da smo aktivni.

A če želimo narediti korak naprej, bi lahko več pozornosti namenili organiziranemu razvoju ženskega rekreativnega športa: od lokalnih skupin za tek in jogo, do cenejših programov, ki bi bili dostopni vsakomur.

Gibanje kot pravica, ne privilegij

V vseh teh državah ženski rekreativni šport uspeva, ker je gibanje razumljeno kot temeljna pravica, ne kot dodatna dejavnost. Stroški so nizki, priložnosti so dostopne, okolje pa spodbudno in varno.

Slovenija ima izjemne naravne pogoje in tradicijo gibanja, zdaj pa je čas, da dodamo še sistematično podporo in ustvarimo mrežo, ki bo ženskam – ne glede na starost, pripravljenost ali finančno stanje – omogočila, da se brez ovir podajo v svet rekreativnega športa.