Je boks res najtežji šport na svetu?

Boks kot dopolnilni šport nas ne naredi avtomatično boljšega tekača, kolesarja ali smučarskega tekača.

Lahko pa iz nas naredi telesno bolj vsestranskega športnika. Seveda moramo biti zdravi.

Morda ste opazili, da v svojem osnovnem športu ne napredujete več tako, kot bi pričakovali. Razlogov je lahko veliko: neustrezen trening, premalo regeneracije, slab spanec, premalo energije iz hrane, stres, bolezen, pomanjkanje železa ali preprosto življenje, ki od nas zahteva več, kot smo pripravljeni priznati.

Boks tega ne bo čudežno popravil. Lahko pa telesu in glavi postavi vprašanja, ki jima jih naš običajni šport že dolgo ne postavlja več.

Je torej boks res najtežji šport na svetu? Ne vemo. Morda. To niti ni tako pomembno. Pomembneje je vedeti, da je rekreativni boks lahko izjemno zanimiva dopolnilna vadba: za telesno pripravljenost, koordinacijo, hitro odzivanje in morda tudi samozavest.

Poveča samozavest. In sesuje napuh, napuh pa je najbolj butast del ega.

 

Prve minute je vse videti precej preprosto

Stojimo pred vrečo, dvignemo roke in udarimo. Levi direkt, desni direkt. Malo nog. Še kakšna kombinacija. Če smo tekači ali kolesarji, smo morda celo nekoliko samozavestni. Kondicijo vendar imamo.

Potem mine nekaj minut.

Roke postanejo težke. Noge niso več tam, kjer bi morale biti. Udarec, ki je bil na začetku hiter, potuje proti vreči skoraj z navadno pošto. Trener zakliče kombinacijo. Glava jo razume. Roke pa očitno govorijo drug jezik.

In takrat spoznamo eno lepših lastnosti boksarske vreče.

Popolnoma vseeno ji je, koliko kilometrov pretečemo, kakšen FTP imamo in kaj si mislimo o svoji kondiciji.

 

Ko je ESPN sešteval skoraj nemogoče

Ameriška športna medijska mreža ESPN je nekoč primerjala zahtevnost 60 športov. To ni bila znanstvena raziskava, ki bi dokazala, kateri šport je najtežji, temveč ocena strokovnega panela.

Ocenjevali so deset sposobnosti, med drugim vzdržljivost, moč, eksplozivnost, hitrost, agilnost, koordinacijo in psihično zahtevnost.

Na prvem mestu je končal boks.

Bolj kot zmaga je zanimivo, zakaj. Boks ni bil najboljši v vsem. Bil pa je zelo visoko skoraj povsod.

Njegova posebnost ni ena izjemna sposobnost. Posebnost je, koliko različnih sposobnosti zahteva istočasno.

 

Srce dela, glava pa ne sme zaspati

Ko so znanstveniki spremljali trenirane boksarje, so ugotovili, da lahko srčni utrip med dvobojem dosega zelo visok delež maksimuma. Znanost zato boks opisuje kot visoko intenziven intervalni šport, v katerem sodelujeta tako aerobni kot anaerobni energijski sistem.

Toda medtem ko srce dela skoraj pri vrhu, moramo še vedno hitro udariti, premakniti noge, rotirati trup, držati gard, opazovati nasprotnika in se odločiti, kaj bomo naredili.

Telo je utrujeno, možgani pa nimajo dovoljenja, da bi postali počasni.

Raziskave kažejo, da utrujenost lahko vpliva tudi na reakcijski čas, zaznavanje in odločanje. Prav zato je boks zanimiv tudi za rekreativca: zahteva kombinacijo koordinacije, hitrosti, moči, vzdržljivosti in pozornosti, ki je v svojem osnovnem športu morda ne srečuje pogosto.

 

Ko napredka ni več

Če pri teku, kolesarjenju ali smučarskem teku ne napredujemo, ne moremo preprosto reči, da premalo treniramo.

Morda treniramo celo preveč.

Strokovnjaki že dolgo poudarjajo ravnovesje med obremenitvijo in regeneracijo. Slab spanec lahko poslabša okrevanje in zmogljivost. Prenizka energijska razpoložljivost lahko vpliva na zdravje in športno sposobnost. Svoje lahko dodajo življenjski stres, bolezen, pomanjkanje železa in drugi zdravstveni razlogi.

Zato dodatna ura napornega boksa ni vedno dobra ideja.

Če smo kronično utrujeni, dodatni trening ni nujno rešitev. Lahko je samo še ena ura utrujenosti.

 

Kaj ima torej od boksa tekač ali kolesar?

Boks nas ne bo naučil hitreje teči ali bolje poganjati kolesa. Če želimo postati boljši tekači, moramo predvsem teči.

Lahko pa nam ponudi drugačen dražljaj.

Nenadoma moramo rotirati, prestopati, spreminjati smer, stabilizirati trup, hitro premikati roke in noge ter povezovati tisto, kar vidijo oči, s tistim, kar mora narediti telo.

Raziskave nekontaktnega boksa pri rekreativcih kažejo obetavne učinke na aerobno pripravljenost in nekatere zdravstvene kazalnike. Obstajajo tudi zanimivi podatki o ravnotežju, razpoloženju, samozavesti in koncentraciji, čeprav so dokazi na nekaterih od teh področij še omejeni.

In tu je pomembna meja.

Za rekreativni boks ne potrebujemo udarcev v glavo.

Vreča, fokuserji, borba s senco, delo nog in tehnične vaje nam lahko ponudijo velik del njegovih telesnih in koordinacijskih zahtev brez sparinga.

 

Samozavest gor, napuh dol

Boks je nenavadno pošten.

Ko ne znamo, ne znamo. Ko smo utrujeni, se to vidi. Ko izgubimo ravnotežje, nas vreča ne pohvali za trud.

Potem pa se počasi nekaj spremeni. Kombinacija, o kateri smo morali razmišljati, začne teči sama. Gibanje postane mirnejše. Telo zna nekaj, česar prej ni znalo.

Morda je prav to njegova največja vrednost za rekreativca.

Boks nas ne naredi avtomatično boljšega tekača, kolesarja ali smučarskega tekača. Lahko pa iz nas naredi telesno bolj vsestranskega športnika.

 

Bolj vsestranski motor

Za rekreativca, ki večino leta predvsem teče, kolesari ali teče na smučeh, je lahko tak drugačen dražljaj zelo dragocen. Ne zato, ker bi boks čudežno izboljšal naš osnovni šport, ampak ker telo prisili, da razvija sposobnosti, ki jih pri svojem običajnem gibanju morda uporabljamo precej manj.

Tudi raziskave nekontaktnega boksa pri zdravih odraslih kažejo določene prilagoditve nadzora drže, raziskave psiholoških učinkov pa nakazujejo izboljšanje samozavesti in koncentracije, čeprav so dokazi za zdaj še omejeni.

Morda zaradi boksa ne bomo imeli večjega motorja. Lahko pa dobimo telo, ki zna svoj motor uporabljati na več načinov.

In morda zaradi tega postanemo boljši tudi v svojem osnovnem športu.

Samozavest lahko zraste.

Napuh pa dobi po nosu.

In napuh je tako ali tako najbolj butast del ega.

Za radovedne: Besedilo temelji na ESPN-ovi primerjavi Degree of Difficulty ter na raziskavah in strokovnih pregledih fiziologije, telesnih zahtev in učinkov nekontaktnega boksa, objavljenih v mednarodnih športnomedicinskih in športnoznanstvenih revijah.