Kako izbrati palice za tek na smučeh?

Na videz enostavna izbira, ki pa ima za tekača velik pomen

Izbira smučarskih palic ni le tehnična naloga – je šepet, kako naj telo drsi po snežni belini. Da bi palice res živele z vami, jih izberite z občutkom: za svojo višino, slog, teren in s tistim skandinavskim zavedanjem, da pri odrivu šteje vsak ročaj, vsaka krpljica in vsak detajl, ki vodi gib.

Dolžina: merilo ritma in moči

Za klasično tehniko velja preprosto pravilo: palica naj sega od tal do višine vaše pazduhe ali ramena, oziroma naj bo dolga približno 84 % vaše telesne višine.

Pri drsalni (skate) tehniki naj palica seže do brade ali zgornje ustnice; praktični vodniki pravijo: višina minus 20–22,5 cm.

Če je palica prekratka, se morate pri vsakem odrivu bolj nagibati naprej in navzgor, da sploh dosežete pravi odriv. Preveč energije gre navpično, premalo naprej – korak postane »zgrbljen«, drsenje pa izgublja lahkotnost.

Po domače: prekratka palica te sili, da več hodiš kot tečeš.

Če je palica predolga, vas prisili, da jo zabodete predaleč nazaj. Roke dvigujete previsoko, telo izgubi skladnost s smučkami, gibanje pa postane trdo in lomljeno.

Po domače: predolga palica te »izbije« iz ritma drsenja.

Material: lahkotnost ali trpežnost

Aluminij – robusten in cenovno dostopen, a težji.

Kompozit – lahek, prožen, zanesljiv za rekreativce.

Karbon – za tiste, ki iščejo najboljše: lahkotnost, togost, odzivnost in stabilnost.

Lažja kot je palica, bolj čist je odriv. Togost pa omogoča, da moč ne izgubljaš po poti – da se energija prenese tja, kjer jo čutiš spreminjati v hitrost.

Ročaji in trakovi: stik, ki daje moč

Ročaji iz korka (plutovine) ali mehkih materialov grejejo dlani in blažijo vibracije. Plastični so trpežni, a hladni.

Trakovi in manšete naj se prilegajo dlani, ne da bi tiščali. Dobri spenjalni trakovi in manšete omogočajo sproščen pomik roke – roke ne utrudijo, palica pa ostane povezana s prsti kot nežna podaljšana nit giba.

Krpljice: spremljevalke vseh snežnih podlag

Na urejenih progah zadostujejo majhne, aerodinamične krpljice.

V mehkem, globokem snegu pa večje ali celo usnjene, ki jih pri nas skoraj ne poznamo,  dajejo stabilnost in oporo. Usnjene krpljice niso redke zaradi mode, ampak zaradi tehnologije. Ne ustrezajo zahtevam sodobnega teka: preveč vpijajo vlago, pretežke so, premehke, nestabilne in premalo natančne.

Njihova lepota je ostala v tradiciji, šport pa je odšel v smer aerodinamike, lahkotnosti in učinkovitosti.

Krpljica je droben element, a če je napačna, jo čutiš pri vsakem odrivu.

Detajl, ki ojača izkušnjo

Dobra palica je kot razcvet v snegu – sestavljena iz stebla, ročaja, traku in krpljice. Ravno harmonija teh delov vas ponese čez šepet vetra in tišino gozda. Vsak del nosi del zgodbe o premišljenem dizajnu in vašem dihu, ki išče ritem snega.

Kako izbrati – v korakih

Izmerite svojo višino – vedno v smučarskih čevljih.

Izberite tehniko – klasična (do pazduhe), drsalna (do brade).

Material izberite glede na nivo – aluminij za začetnike, karbon za tiste, ki želijo lahkotnost in moč.

Ročaji naj bodo udobni, trakovi in manšete varni in sproščeni.

Krpljice prilagodite terenu – majhne za urejene proge, večje za mehkejši sneg.

Priporočena dolžina palic

Višina smučarja	Klasična tehnika (84 %)	Drsalna tehnika (89–90 %)
150 cm	~126 cm	~134–135 cm
160 cm	~134 cm	~143–144 cm
170 cm	~143 cm	~151–153 cm
175 cm	~147 cm	~156–158 cm
180 cm	~151 cm	~160–162 cm
185 cm	~155 cm	~165–167 cm
190 cm	~160 cm	~170–171 cm
195 cm	~164 cm	~174–176 cm
200 cm	~168 cm	~178–180 cm

Pomembno:

Merite vedno z obutimi tekaškimi čevlji.

Palice se izdelujejo v korakih po 2,5–5 cm – izberite najbližjo dolžino.

Začetniki naj izberejo rahlo krajše palice – lažje jih je obvladovati.

Izbira palic nikoli ni malenkost

Napačna dolžina hitro razbije ritem drsenja: prekratke vas potisnejo v prevelik nagib in trdo, neučinkovito delo telesa, predolge pa zamaknejo odriv in porušijo naravno usklajenost giba.

Tudi teža in togost nista zanemarljivi – težke ali premalo odzivne palice izgubijo moč na poti in vzamejo tisto lahkotnost, ki jo na snegu najbolj čutimo v ramenih in ritmu.

Ko se temu pridruži še ročaj, ki lepo sede v dlan, in trakovi in manšete, ki držijo, ne da bi stiskali ročaj, se zgodi tisto pravo: udobje, nadzor in manj utrujenosti tudi po dolgih turah. Palica takrat ni več kos opreme, temveč tihi sopotnik vsakega zamaha.

Končajmo v skandinavskem duhu: izbiranje palic naj ne bo akt pohlepa, temveč spoštovanje snežne poti.

Naj bodo lahke, naj podpirajo vsak zamah kot zaupen prijatelj.

Takrat bo vaš tek postal nežna ekspresija miru, gibanja in brezčasne bele tišine.