Dinamično in statično raztezanje

Ples moči in miru

Telo je kot orkester. Včasih potrebuje boben, ki požene ritem, drugič tišino, ki umiri melodijo. Tako je tudi z raztezanjem.

Dinamično raztezanje je boben – prebudi mišice, razživi kri in te pripravi na gibanje.

Statično raztezanje pa je tišina – trenutek miru, ko se telo zahvaljuje za delo, ki si ga opravil.

Val, ki potuje skozi telo

Dinamično raztezanje ni nič zapletenega. Je gibanje. Je val, ki potuje skozi telo. Ko dvigneš kolena v skipingu, ko z rameni krožiš kot z metuljevimi krili, ko se v izpadnem koraku zasučeš v trupu, telo razume, da je čas za akcijo.

To ni le priprava mišic, to je prebujanje živčnega sistema. Kot da bi telesu prižgal luč in mu rekel: »Pripravi se, nekaj velikega prihaja.«

Študije, objavljene v British Journal of Sports Medicine, pravijo jasno – dinamično raztezanje izboljša moč, hitrost, koordinacijo.

Tvoje gibanje postane bolj tekoče, bolj varno, bolj učinkovito.

Druga polovica zgodbe

Ko končaš, pa pride čas za statično raztezanje. To je tisti mirni trenutek po koncertu, ko dvorana utihne, luči ugasnejo in dihanje postane počasno.

Statično raztezanje pomeni zadržati telo v položaju. Petnajst, dvajset, šestdeset sekund. Ni naglice. Je umirjenost.

Ko se usedeš v predklon, ko primeš gleženj za hrbtom in začutiš, kako se kvadriceps nežno podaljšuje, ko se zlekneš v otroško pozo in sprostiš hrbet, takrat telo šepeta hvala.

Ne gradiš moči, gradiš prostor – gibljivost, lahkotnost, sprostitev.

Znanost opozarja, da statično raztezanje pred vadbo ni prava pot. Če mišico pred obremenitvijo predolgo držiš v miru, izgubi del svoje eksplozivne moči. Zato statiko prihrani za konec.

Po teku, po kolesu, po vadbi. Takrat ima moč. Takrat telo posluša.

Dva različna jezika iste zgodbe

Če primerjamo ti dve raztezanji, sta kot dva različna jezika iste zgodbe. Dinamično raztezanje je aktivno, tekoče, traja le nekaj sekund, prebudi telo in ga pripravi na gibanje.

Statično raztezanje je umirjeno, brez gibanja, traja dlje, sprosti mišice in podaljšuje gibljivost.

 Dinamično sodi v ogrevanje, statično v ohlajanje. Dinamično poveča zmogljivost in zmanjša tveganje za poškodbe, statično pa počasi gradi gibljivost in sprošča napetost.

Najlepše je, da lahko oboje postane del tvoje rutine. Pred vadbo nekaj minut dinamičnega raztezanja – kroženje z rokami, lahki skiping, izpadni koraki z zasukom.

Po vadbi nekaj mirnih trenutkov statičnega raztezanja – predklon za zadnje stegenske mišice, nežno raztezanje kvadricepsov, otroška poza za sproščen hrbet.

Telo ti bo hvaležno, gibanje pa bo postalo bolj tekoče in manj obremenjujoče.

Raziskave so jasne

Dinamično raztezanje je kot topel, energičen pozdrav dnevu. Prebudi te, pripravi na tek, na kolo, na vsak gib, ki ga dan prinese.

Statično raztezanje pa je večerna tišina. Umiri srce, sprosti mišice in ti da občutek, da je telo spet tvoje. Oboje ima svoj čas in oboje ima svojo moč.

Če želiš v vsakdan vnesti nekaj več gibljivosti, poskusi z drobnimi rituali. Zjutraj se nekajkrat dvigni na prste, zamahni z rokami, prebudi hrbtenico z mačjo grbo in usločitvijo.

Zvečer se za nekaj minut umiri na tleh, raztegni noge in hrbet ter začuti, kako ti telo vrača z lahkotnostjo.

British Journal of Sports Medicine poudarja, da je prava moč v kombinaciji. Dinamika pred vadbo in statika po njej nista le rutina, temveč most do boljšega gibanja, večje varnosti in večje samozavesti v svojem telesu.

Raztezanje ni nekaj, kar narediš, ker moraš. Je pogovor s telesom. In ko ga začneš poslušati, boš spoznal, da so gibi bolj lahkotni, da napetost izginja in da telo ni več omejitev, ampak prostor svobode.